Tiskane izdaje
Na konferenci o Zahodnem Balkanu na Dunaju si niso mogli zatiskati oči pred begunsko krizo, čeprav še ne ogroža stabilnosti regije. Problem številka ena je nedokončana tranzicija političnih sistemov, gospodarstev in družb v balkanskih državicah, ki tekmujejo za vodilno vlogo v regiji.
Balkan na skupni evropski poti še išče skupne interese. Po zaslugi Nemčije sta se zbližali Srbija in Albanija, napreduje pa tudi dialog Srbije s Kosovom o normalizaciji odnosov. Za počasno uresničevanje bruseljskih sporazumov in za nestabilnost Bosne in Hercegovine niso zaslužni le v Beogradu in Prištini ali v Sarajevu in Banjaluki, temveč tudi zunanji akterji. Ne gre zanemariti vpliva Rusije, ki poskuša ostati pomemben igralec na Balkanu. Moskvi ne ustreza nadaljnje približevanje regije k EU.
Da bo EU ostala najuspešnejši mirovni projekt sveta, je pomembno, da se balkanski voditelji pogovarjajo o problemih, nenavadno pa je, da se skoraj vsi predstavljajo tudi kot voditelji regije. Gre namreč za države, ki so tako po gospodarski kot po politični moči drobiž na mednarodni sceni. Namesto razkazovanja mišic bi lahko izhajali iz pomembnega geografskega položaja in gospodarske komplementarnosti, ki so večje jamstvo za tuje naložbe in napredek na evropski poti kot morebitna vodilna vloga v regiji. Navsezadnje je iz primera Hrvaške razvidno, da članstvo v EU še ne prinese gospodarskega razvoja in tolerantne družbe. To še zlasti ne, če je država pred volitvami.
Dosežek lanskega Berlinskega procesa je bil, da so se vodilni politiki regije sporazumeli o regionalni prometni mreži in ustreznih koridorjih, v zadnjem letu dni pa so se zaradi poglabljanja krize medsebojni odnosi držav Zahodnega Balkana poslabšali. Kljub temu ni verjetno, da Balkan ne bo izkoristil pripravljenosti evropske komisije, da bo z milijardo evrov do leta 2020 podprla uresničevanje projektov prometne infrastrukture.
Čeprav sta se tako Beograd kot Priština po zadnjem krogu dialoga, ki je prinesel štiri sporazume, razglasila za zmagovalca, bo že usklajevanje statuta skupnosti srbskih občin pokazalo, da so problem le odložili. Na koncu se bo najverjetneje izkazalo, da bo ta sporazum, kot trdi Priština, zaključil ozemeljsko celovitost Kosova, ki bo zagotavljala visoko stopnjo manjšinskih pravic srbski skupnosti.
Makedonska vlada in opozicija sta se ob posredovanju evropskega komisarja za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna dogovorili, da bodo prehodno vlado oblikovali najpozneje do 15. januarja prihodnje leto. S tem ciljem so se delovne skupine štirih parlamentarnih strank lotile reforme volilne regulative, zatika pa se pri vprašanju, kako očistiti volilne sezname od neobstoječih volivcev. Problem je, da je tako za model aktivne registracije volivcev kot tudi za model od vrat do vrat na voljo premalo časa, ker bodo volitve že konec aprila.
Probleme na Balkanu dodatno zapleta nadaljevanje pritiska migrantov na Evropo. V Makedoniji in Srbiji so zaznali prihode na tisoče novih migrantov, Madžarska pa je napovedala napotitev vojske na mejo s Srbijo. Generalni direktor madžarske policije Karoly Papp je napovedal, da bodo kot okrepitev na varovano obmejno območje poslali več kot 2000 patrulj, tako imenovanih obmejnih lovcev, skupaj s psi in konji, v nadzor pa bodo vključili tudi helikopterje. Madžarsko-srbsko mejo je samo pri Röszkeju, kjer še ni obmejne ograje, prešlo več kot 3241 beguncev, kar je rekordno v enem dnevu. Policija je blizu Röszkeja proti vse bolj agresivnim migrantom uporabila solzivec, ker so poskušali tamkajšnji največji madžarski center za begunce zapustiti, ne da bi jim prej odvzeli prstne odtise.
V Avstriji trupla beguncev
V tovornjaku na avstrijski avtocesti A4 južno od Dunaja pa so našli trupla beguncev. Po poročanju avstrijskega časnika Kronenzeitung naj bi bilo v tovornjaku do 50 trupel, česar pa avstrijsko notranje ministrstvo ni želelo potrditi.
