Bolgarska repriza spora med Grčijo in Makedonijo

Evropska komisija bo šestič zapored priporočila začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo, ki še vedno ostaja tudi pred vrati evroatlantskega zavezništva. Ponovno priporočilo postavlja pod vprašaj verodostojnost evropske zunanje politike do Zahodnega Balkana, vendar je hkrati res, da si Makedonci tudi sami mečejo polena pod noge.

Skupina petnajstih članic EU, med katerimi se je izpostavila tudi Slovenija, ni uspela prepričati Grčije in Bolgarije, da bi EU začela vsaj s pregledom stanja v Makedoniji, če že ni pripravljena določiti datuma za začetek pristopnih pogajanj. Ne glede na opozorilo, da pomeni preložitev te odločitve negativen politični signal in grožnjo stabilnosti Zahodnega Balkana. Makedonija namreč čaka na začetek pogajanj od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke za članstvo v EU.

Makedonijo po predčasnih parlamentarnih volitvah obvladuje ista vladna koalicija. Med prioritetami makedonske vlade Nikole Gruevskega, ki je od leta 2006 že četrta zapored, ostaja članstvo Makedonije v EU in v zvezi Nato. Vladajoča koalicija za vse probleme krivi Grčijo, Skopje pa je vsak dan dlje od Bruslja.

Zasluga gre tudi Gruevskemu, ki velja v očeh političnih nasprotnikov za »malega Orbana« ali »malega Erdogana«, po madžarskem premieru Viktorju Orbanu in turškem Recepu Tayyipu Erdoganu. Gruevskega so v EU začeli primerjati tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ker si očitno prizadeva, da bi se čim bolj zameril sosedom.

Makedonska vlada je razjezila Bolgare

Grkom so se dvignili lasje zaradi projekta Skopje 2014, ki stremi k slavljenju makedonske identitete. Makedonija živi v senci razvpitega in pregrešno dragega spomenika Aleksandra Velikega v središču Skopja, ki je poglobil napetosti pri že tako nestabilnih odnosih z Grčijo. Namesto da bi nadaljevala s politiko kooperativnosti in izkoristila blokado, ki so jo vsi obravnavali kot nepošteno, je obrnila list in sklenila, da se bo zoperstavila in kljubovala Grčiji. Gre za otročji odziv, češ da korenine Makedoncev izhajajo iz antike. S to tezo je doživela polom na mednarodni ravni.

Gruevski je dvignil na noge tudi Bolgare, ker načrtuje spremembo državnega grba, ki je podoben staremu bolgarskemu kraljevskemu grbu. Čeprav je bila Bolgarija prva država, ki je po razpadu bivše Jugoslavije priznala neodvisno Makedonijo pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija, odnose med državama otežuje vrsta sporov, ki so posledica različnega razumevanja zgodovinskih obdobij od srednjega veka naprej. Državi se imata tako na primer za domovini istih zgodovinskih osebnosti. Bolgarsko-makedonski spor glede jezika, zgodovine in kulture je zelo težko pravno definirati. Zato ni izključeno, da bo Balkan doživel bolgarsko reprizo nerazumnega spora med Grčijo in Makedonijo o imenu.

Bolgarski politični vrh opozarja, da Sofija ne more podeliti certifikata EU dejanjem voditeljev v Skopju, ki sistematično vsiljujejo sovražno ideologijo do Bolgarije. Makedonijo poziva, naj se odpove nacionalistični protibolgarski kampanji in enostranski interpretaciji zgodovine. Če se želi pridružiti evropski družini, še poudarjajo bolgarski politiki, mora izpolniti vse pogoje, ki jih EU postavlja glede dobrososedskih odnosov. V tej zvezi so izrazili upanje, da bosta Skopje in Atene dosegle kompromis, ki ne bo povzročil napetosti v Bolgariji. Spor ne sme pripeljati do rešitev, ki bi si jih lahko razlagali na račun Bolgarije.

Prebujanje makedonske civilne družbe

Makedonci niso hudo razočarani, ker je Makedonija ostala pred vrati zavezništva, vendar jih ravnanje Grčije iritira in frustrira. Po njihovem Grčija ne želi rešiti makedonsko-grškega spora o imenu, ker jih dejansko motita obstoj makedonskega naroda in jezika. Ne gre jim tudi v račun, da Grčija kljub temu, da ne upošteva razsodbe Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je ugotovilo, da ni delovala zakonito, ko je leta 2008 blokirala vstop Makedonije v Nato, ni plačala nobene cene. Po njihovem gre v tem primeru za kljubovanje vladavini prava v zavezništvu. Kljub temu ostaja Makedonija talec prepričanja, da nima druge varnostne alternative.

Vladajoča VMRO-DPMNE je na volitvah za las zgrešila absolutno večino, koalicijo pa je ponovno sestavila z albansko Demokratsko unijo za integracijo (DUI). Čeprav so konservativci z zmago na volitvah dejansko dobili močnejši mandat za pogajanja z mednarodno skupnostjo, to še ne pomeni napredka v pogajanjih z Grčijo o sporu glede imena države, ki je že osem let glavna ovira za njeno pot v EU in Nato.

Ker oblast doživlja na mednarodnem prizorišču poraz za porazom, makedonski javnosti preko provladnih medijev iz dneva v dan servira nove afere. Policija je tako aretirala osem oseb, med drugim dva nekdanja poslanca in nekdanjega visokega uradnika pri makedonskem obrambnem ministrstvu zaradi suma, da so z nerealnim prikazovanjem stroškov za servisiranje vojaških helikopterjev državo oškodovali za skoraj tri milijone ameriških dolarjev. Policija je prijela tudi petnajsterico, ki je osumljena oderuštva in izsiljevanja. Med njimi so štirje odvetniki iz Gostivarja in sodni izvršitelj iz Skopja, skupaj pa je osumljenih 18 oseb, ki naj bi oprali več kot dva milijona evrov.

Po potrebi oblast pritisne na tipkovnico, na ulice pa se zgrnejo demonstranti, ki za sendvič in dnevnico razbijajo po glavnem mestu. Gre za nacionalistične proteste, kar ne velja za protest več tisoč študentov, ki v makedonski prestolnici protestirajo zaradi uvedbe državnega izpita na univerzah. Demonstracije so mirne, protestniki pa po ulicah Skopja ne paradirajo z etničnimi, nacionalističnimi ali političnimi obeležji. Protest so podprli številni intelektualci, ker vidijo v njem možnost, da se končno zdrami civilna družba, ki ne bo širila političnih spopadov na ulico ali rušila oblast na etnični ravni.