Bosni in Hercegovini grozita kaos in brezvladje

Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je delno ugodilo prizivu Bože Ljubića, se je BiH znašla v položaju, ko nima zakonske osnove za oblikovanje doma naroda po prihodnjih volitvah. Brez doma narodov ni mogoče oblikovati oblasti niti v FBiH niti na državni ravni.

Ker je ustavno sodišče naložilo parlamentarni skupščini BiH, da mora v roku pol leta uskladiti volilni zakon z ustavo, se je BiH začel iztekati čas, kajti volitve bodo že prihodnje leto. Volilni zakon lahko spremeni parlament, po drugi opciji pa lahko to naredi centralna volilna komisija. Slednja je prepričana, da je volilni zakon diskriminatoren in da je skrajni čas, da ga uskladijo z mednarodnimi standardi.

Reševanje statusa Hrvatov

Če upoštevamo politične in medčloveške odnose med vladajočimi politiki, ki se ne morejo več niti gledati, kaj šele da bi se dogovorili o čemer koli, bo težko priti do kompromisa in dogovora. To bi pomenilo, da bi volitve bile, ker jih je centralna volilna komisija po zakonu dolžna razpisati, po njih pa bi, če se volilni zakon ne bo spremenil, sledil kaos in brezvladnje. Največji boj poteka med hrvaškimi in bošnjaškimi politiki, ker hrvaški politiki poskušajo rešiti vprašanje statusa Hrvatov, Bošnjaki pa tega ne bi dopustili.

Če primerjamo originalno daytonsko ureditev BiH, ko je imela dve ali tri ministrstvi na državni ravni, z današnjo BiH, se vidjo drastične razlike. Zasluge za spremembe gredo mednarodni skupnosti in njenim intervencijam, ki so jih večinoma sprejeli tudi lokalni voditelji oz. tedanje entitetske vlade. Najpomembnejša je bila vezana za spremembo ustave, ki jo je vsilil visoki predstavnik Volfgang Petritsch leta 2002. Uvedla je pojem konstitutivnosti narodov v entitetske ustave, kar je vplivalo na strukturo oblasti v tedanjih entitetah. Do takrat je bila vlada v Republiki srbski (RS) skoraj izključno sestavljena iz etničnih Srbov, v Federaciji BiH (FBiH) pa so celotno vlado tvorili Bošnjaki in Hrvati.

Federacija kantonov ali narodov

Uvedena sta bila sedanja modela, po katerih vlado RS sestavlja 8 Srbov, 5 Bošnjakov in 3 Hrvati, v FBiH pa 8 Bošnjakov, 5 Hrvatov in 3 Srbi. Po mnenju hrvaških politikov je ta sprememba povzročila slabitev Hrvatov v FBiH, kjer so imeli prej popolno pariteto. Nova ureditev je leta 2006 na volitvah pripeljala do tega, da so hrvaške nacionalne stranke, predvsem HDZ, izgubile svojega predstavnika v predsedstvu BiH. To je HDZ najbolj problematizirala leta 2010, ko je število glasov, ki so jih dobili zmagovalec Željko Komšić in nacionalne stranke, presegalo število Hrvatov v BiH. HDZ si od takrat prizadeva za spremembo ustave in volilnega zakona, da bi se znova okrepila pozicija Hrvatov v FBiH.

Po sedanjih določbah volilnega zakona se je iz vsakega kantona izbiral najmanj po eden kandidat iz vseh konstitutivnih narodov, ne glede na njihovo zastopanost v tem kantonu. Po oceni Bože Ljubića in Hrvaškega narodnega sabora (HNS) določba omogoča drugim konstitutivnim narodom, da izbirajo hrvaške predstavnike v domu narodov parlamenta FBiH. V prizivu Ljubić še poudarja, da odločitve doma naroda niso veljavne, ker ni konstituiran skladno z ustavo. Za neskladnje z ustavo FBiH je zaslužen urad visokega predstavnika za BiH (OHR), ki je volilnemu zakonu dodal stavek, po katerem imajo vsi konstitutivni narodi pravico na enega delegata v vseh kantonih. Temu zdaj ustavno sodišče nasprotuje, kar posega v koncept FBiH in postavlja vprašanje ali gre za federacijo kantonov ali federacijo narodov, ki živijo v FBiH.

Krepitev hercegovske linije

Ustavno sodišče je s svojo odločitvijo botrovalo tudi nasprotju med dvema konceptoma oblikovanja zakonodajne oblasti v FBiH in sicer načela proporcionalnosti v predstavniškem domu in načela paritete v domu narodov parlamenta FBiH. Glede na to, da se mešati načeli proporcionalnosti in teritorialnosti, si z rešitvijo tega vprašanja razbijajo glavo tako v OHR kot v parlamentarni skupščini BiH. Po mnenju nekaterih gre za odločitev zgodovinskega pomena, ker je sedanja volilna zakonodaja nepravična, nevzdržna in nefunkcionalna.

V HDZ BiH poudarjajo, da bo odločitev ustavnega sodišča preprečila diskriminacijo Hrvatov v FBiH in jim povrnila pravico, da izbirajo svoje predstavnike na oblasti. Profesor ustavnega prava Kasim Trnka opozarja, da bodo nove rešitve ustrezale le eni strukturi znotraj hrvaškega naroda v BiH. Čeprav je res, da ima 24 Hrvatov, ki po popisu iz 2013 živijo v bosansko-podrinjskem kantonu, tako kot 40.000 Hrvatov v posavskem kantonu, svojega predstavnika v domu narodov, bodo v primeru, da bo udejanjen predlog Ljubića, v boljšem položaju predvsem Hrvati iz Hercegovine. Tudi če predstavnike Hrvatov izbirajo Bošnjaki, bo to v bistvu pomenilo le krepitev hercegovske linije v HDZ BiH, ki jo podpora matična država.

Kot je pojasnil Trnka, Hrvati navijajo za koncept načela konsociacije, po katerem vsak nacionalni korpus izbira svoje predstavnike, kar da jim daje reprezentativnost in legitimnost. Na drugi strani je koncept večnacionalne skupnosti, kar pomeni, da morajo nekomu, ki je izbran v eni nacionalni skupnosti, zaupati tudi v drugih nacionalnih skupnostih. Hrvati so uspeli prepričati tudi evropski parlament, da morajo samo Hrvati izbirati Hrvate. Postavlja se vprašanje, ali živijo narodi skupaj ali ločeno in ali želijo v BiH konsociacijo ali multietnično državo.