Tiskane izdaje
Četrti krog pogajanj o brexitu je po besedah pogajalcev zaznamovala »nova dinamika«, ki jo je z govorom v Firencah ustvarila britanska premierka Theresa May, ko je svojo državo zavezala, da bo plačala finančne obveznosti do Evropske unije. Edina težava je, ker pri tem ni natanko povedala, katere.
Še preden se lahko pogajanja premaknejo na vprašanje prihodnjih odnosov med Britanijo in EU, glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier od nasprotne strani želi slišati, da bo izpolnila vse svoje finančne obveznosti. Kot je poudaril na zdaj že tradicionalni novinarski konferenci po zaključku najnovejšega kroga pogajanj, je pogajalcem uspelo razjasniti določena odprta vprašanja, toda pri ključnem vprašanju denarja večjega napredka niso dosegli.
Britanski minister za izstop iz EU David Davis je novinarjem za razliko od Barniera podal bolj optimistično oceno zadnjih štirih dni. »Naredili smo odločne korake naprej. Ko pogledam na celoten spekter vprašanj, ki zadevajo naš izstop iz EU, smo po štirih krogih pogajanj dosegli znaten napredek,« je povedal Davis.
Kljub temu, da se je britanska premierka prejšnji teden med obiskom Italije zavzela za dogovor o prehodnem dvoletnem obdobju, v katerem bi Združeno kraljestvo ostalo del skupnega trga in normalno plačevalo prispevke v evropski proračun, uradni London ne želi razkriti, ali bi država po izstopu plačala le proračunske prispevke, ali bi pokrila tudi dolgoročne obveznosti. Z drugimi besedami: britanska vlada noče povedati, koliko milijard bi prištela 20 milijardam evrov, ki jih je pripravljena plačati za dve dodatni leti članstva na skupnem evropskem trgu. Gre za taktiko, s katero hoče evropsko stran spodbuditi k temu, da se pogajanja čim prej premaknejo na vprašanja prihodnjih (trgovinskih) odnosov, ki so za uspeh brexita ključnega pomena.
Če gre verjeti Barnierovim besedam, ta ne uspeva najbolje. Francoz je opozoril, da bi lahko prva faza pogajanj trajala še več mesecev. »Za nami je konstruktiven teden, toda zadostnega napredka nismo dosegli.« Razhajanja se še vedno pojavljajo tudi glede ostalih dveh ključnih odprtih vprašanj, povezanih z mejnim režimom med Irsko in Severno Irsko ter zagotavljanjem pravic državljanov EU. Pri zadnjem je še vedno kontroverzna prihodnja vloga Sodišča EU (ECJ).
