Brexit: Viharjenje evropskih možganov

Bruselj – Nova britanska premierka Theresa May rada razglaša, da »brexit pomeni brexit«, a o tem, kako bodo odločitev volivcev na Otoku izpeljali v praksi, niti dva meseca in pol po referendumu ni znanega nič konkretnega.

Tako EU (drugih 27 članic), ki je med krizami zadnjih let pogosto končala v kaosu, nepričakovano mirno čaka na nadaljnji razvoj dogodkov. Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik evropskega sveta Donald Tusk sta opravila več sestankov z voditelji članic. Ti se bodo v petek zbrali na bratislavskem gradu na neuradnem vrhu brez Britanije. Na njem sama izpeljava brexita in prihodnji odnosi z Londonom uradno sploh ne bodo glavna tema. Največ naj bi se ukvarjali z vplivom britanskega slovesa na prihodnost EU.

Postaviti diagnozo

Tusk napoveduje, da bodo v Bratislavi postavili diagnozo EU in določili skupne cilje. Želi si, da bi dosegli politično enotnost pred vrhom v Rimu marca, ko bodo praznovali 60-letnico skupnosti. Ko je bil v četrtek v Londonu pri Mayevi, konkretne teme niso bile na mizi. Razprave so abstraktne, saj nikomur ni jasno, s kakšnimi zamislimi bo Združeno kraljestvo šlo v pogajanja. Glede na sporočila z Otoka je v vladi še kar nesoglasij v zvezi z osnovnimi cilji, povezanimi z dostopom do notranjega trga EU in pretokom delavcev. Mayeva glede obotavljanja pojasnjuje, da nočejo pokazati kart, preden se bodo začela pogajanja o izstopu. Šele na začetku leta naj bi aktivirali 50. člen lizbonske pogodbe o izstopu iz EU. Ne glede na povzročanje škodljive negotovosti z zavlačevanjem se najprej želijo bolje pripraviti na pogajanja. Težave imajo tudi s pomanjkanjem strokovnih kadrov. Časovni okvir bo tesen. V 50. členu je po notifikaciji predviden le dveletni rok, v katerem se pogodba še uporablja v članici, ki izstopa. Rok se lahko s soglasjem vseh članic podaljša. Z vidika drugih članic je pravilo, da se nobena pogajanja ne morejo začeti, preden Združeno kraljestvo uradno ne sproži postopka po 50. členu, kot nedotakljivo. Brez notifikacije, uradnega obvestila o nameri izstopa, ne bo pogajanj. To Tusk razlaga z zaščito interesov članic, ki želijo ostati skupaj, in ne interesov tistega, ki hoče oditi. V Uniji glede tega niso popustljivi in nočejo vnaprej odpirati vsebinskih vprašanj. Okvirna želja je, da bi po brexitu morali ostati čim bolj povezani z Britanijo.

Koliko prožnosti?

Glavno vprašanje je, koliko prožnosti so članice pripravljene ponuditi Britaniji. Uradno velja stališče, da je zagotavljanje vseh štirih svoboščin (pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi) pogoj za dostop do notranjega trga EU. To je za britansko finančno industrijo usodno vprašanje. Iz nemške politike prihajajo prva znamenja pripravljenosti na razprave o omejevanju priseljevanja. Tudi pred kratkim objavljena analiza bruseljskega možganskega trusta Bruegel je zagovarjala tezo, da priseljevanje ne bi smelo biti tabu. Mayeva primerjav z drugimi modeli odnosov z EU, kakršna sta švicarski ali norveški, noče delati. Govori o britanskem modelu. Švica in Norveška sta manjši državi, ki prej nista bili v EU, zato bo britanski položaj specifičen. Med bolj žgočimi vprašanji bo urejanje trgovinskih odnosov. Ob robu vrha G20 je, denimo, Japonska že opozorila britansko vlado na negativne posledice brexita za japonske investicije na Otoku. Tudi ZDA nočejo Britaniji vnaprej obljubljati ekspresnega prostotrgovinskega sporazuma. Kvečjemu obratno.

Kakorkoli že, v Bratislavi se bo začel proces, ki naj bi pripeljal do boljše in učinkovitejše Unije. Tusk je prepričan, da Evropejci pogrešajo občutek varnosti in reda. Govoril je o neracionalni odprtosti … Politične elite naj bi Evropejcem pokazale, da niso odtujene od realnosti. Zasedanje na bratislavskem gradu bo bolj delavnica, izmenjava idej in poglobljen razmislek, nekakšen brain storming brez tabujev. Namenjen bo notranjemu utrjevanju Unije, zato sprejemanje konkretnih sklepov ni pričakovano.