Brexit: Vlada še brez odgovorov glede priseljevanja

Zmanjšanje priseljevanja iz držav EU bo ena najtežjih nalog nove britanske vlade. Uradni London za zdaj zavlačuje s konkretnimi odgovori na vprašanje, kakšen priseljenski režim bi država lahko uvedla po izstopu iz Unije. Jasno je, da rešitve, ki so jih zagovarjali nekateri evroskeptiki, za Britance ne pridejo v poštev.

Gibanje števila ljudi, ki prihajajo v Združeno kraljestvo, bo za marsikoga ključni indikator uspešnosti nove britanske vlade. Na Otok se je lani priselilo približno 330.000 ljudi več, kot se jih je v istem obdobju izselilo, kar je skladno s trendom zadnjih nekaj let. Več kot polovica, 184.000, jih je prišla iz držav EU. Vprašanje priseljevanja je odigralo ključno vlogo na referendumu o izstopu iz Unije; država, ki ne more nadzirati svojih meja, ni suverena, se je glasil največkrat ponovljeni in tudi najmočnejši argument evroskeptičnega tabora. Učinkovit nadzor nad priseljevanjem je bil osrednji del paketa obljub, povezanih z brexitom.

Zagovorniki sprememb, ki so se po uspehu na referendumu povzpeli na pozicije moči, zdaj spoznavajo kompleksnost naloge, pred katero so se znašli. Britanske želje, vsaj kar zadeva prihodnost odnosov z Unijo, so (za zdaj) nezdružljive z željami drugih članic. Združeno kraljestvo bi rado tudi po izstopu iz EU ohranilo dostop do skupnega trga. Težava je, ker tega v Bruslju, Berlinu in Parizu pogojujejo s prostim pretokom delovne sile.

(Ponovno) uvajanje točkovnega sistema

Britanska premierka se zaveda težav, ki si jih lahko nakoplje, če na področju priseljevanja ne stori dovolj. Rešitve, ki jih sprejme, morajo prinesti rezultate. Predvsem morajo pokazati, da država v resnici lahko vpliva na to, kdo vstopi na njeno ozemlje in kdo ne.

Theresa May je prejšnji teden na srečanju voditeljev skupine držav G20 na Kitajskem razburila z izjavo, da se Združeno kraljestvo ne bo odločilo za uvedbo točkovnega sistema priseljevanja po vzoru Avstralije, ki so ga obljubljali nekateri člani kampanje za izstop iz EU. Mnogi so njeno nasprotovanje razumeli kot popuščanje in poskus odmikanja od končnega cilja. A glede na značilnosti avstralskega sistema, ki so ga doslej tako goreče zagovarjali, tudi oni niso prepričani, kaj želijo z njim doseči. Poglavitni cilj avstralskega točkovnega sistema je pritegniti delovno silo v državo, ne pa odvrniti novih prihodov. Namenjen je predvsem tistim, ki ob selitvi nimajo zagotovljenega delovnega mesta. Takšna vrsta priseljevanja je natanko tisto, kar Britancev ne zanima. Tisti, ki pozivajo k vzpostavitvi točkovnega sistema, pozabljajo, da je ta v Združenem kraljestvu od leta 2008 že v veljavi za ljudi, ki ne prihajajo iz EU, in da se je doslej izkazal za neučinkovitega pri zmanjševanju priseljevanja v državo. Le nekaj let po uvedbi je omogočil množično zlorabo študentskih vizumov in znatno povečanje števila prihodov iz Indije, Nepala in Bangladeša. Kot poudarjajo pri organizaciji Migration Watch UK, se je zadnja britanska vlada ravno zaradi tovrstnih pomanjkljivosti od sistema počasi, a nedvomno odmikala.

O usodi evropskih priseljencev

Britanska premierka zavrača hitre rešitve, ki ne bi prinesle konkretnih rezultatov. Zavzema se za drugačno reformo obstoječih pravil. Toda o podrobnostih te, tako kot o drugih delih pogajanj z EU, na Downing Streetu za zdaj niso pripravljeni govoriti. Vlada želi zaščititi svojo pogajalsko pozicijo, vsaj dokler ne preuči vseh možnosti, ki jih ima na voljo. Resnici na ljubo teh ni veliko. Od ljudi lahko zahteva, da si zagotovijo delo, še preden prispejo na Otok. Lahko se odloči za uvedbo sistema kvot ali pa začne podeljevati delovna dovoljenja. Zadnji opciji sta najverjetnejši, toda obe bi po vsej verjetnosti vodili v izgubo dostopa do skupnega trga.

Končni odgovor na to in vsa druga vprašanja bodo prinesla pogajanja. Vlada med drugim molči o usodi vseh tistih evropskih državljanov, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu. Pod kakšnimi pogoji bodo lahko ostali v državi, ko ta enkrat izstopi iz EU? Pomanjkanje jasnosti pri tem vprašanju so po referendumu problematizirali različni mediji, a ostali brez odgovorov. Ravno tako ni jasno, do kdaj se bodo lahko ljudje iz EU še nemoteno priseljevali v državo. Po neuradnih informacijah vlada še ne razmišlja o določitvi konkretnega datuma, po katerem to ne bi bilo več mogoče. Reševanja tega problema se menda namerava lotiti postopoma in pragmatično. Zdi se, da se bo ravnala bolj ali manj po občutku.