Tiskane izdaje
Razmere v konservativni stranki utegnejo po referendumu o EU postati napete, ne glede na to kakšen bo na koncu njegov izid. Premier David Cameron si je z zagovarjanjem statusa quo ustvaril lepo število sovražnikov med svojimi poslanci. Vodja konservativcev brez dvoma bije največjo bitko svoje politične kariere.
Nervoza, ki spremlja referendumsko kampanjo, je do neke mere upravičena: konec meseca bodo Britanci odločali o tem, ali nepovratno spremeniti svoj odnos do EU in vsega, kar evropski projekt pomeni. Hkrati bodo s tem izrekli sodbo svojim političnim elitam. Težko je napovedati, kakšne bodo posledice referenduma, ne da bi poznali njegov izid. Mnogi trdijo, da bo referendum v vsakem primeru sprožil iskanje novega političnega ravnovesja. Sedanjega po vsej verjetnosti ne bo več možno rešiti.
Razmere v konservativni stranki so v marsičem odraz tistih v državi. Referendum najverjetneje ne bo rešil ključnih delitev znotraj britanske družbe. Verjetnost, da bo končal tiste med konservativci, tudi ni velika.
Politična kriza v nastajanju
Bolj kot bo izid glasovanja tesen, večje bo razočaranje na obeh straneh referendumske kampanje. Razkol v vladajoči stranki je iz dneva v dan bolj očiten. Mnogi verjamejo, da se bo po 23. juniju sprevrgel v resno politično krizo. Uporniki v konservativnih vrstah opozarjajo, da stranka po referendumu ne bo več mogla funkcionirati kot do sedaj, češ da so razlike med njenimi člani tako velike. Nekateri od njih so pripravljeni pozvati h glasovanju o nezaupnici premieru, tudi če temu uspe prepričati večino britanskih volivcev, da podprejo obstanek države v EU.
Več vidnih evroskeptičnih torijcev je ta teden ocenilo, da bi lahko po referendumu v zelo kratkem času zbrali dovolj podpisov za glasovanje o nezaupnici. Potrebujejo jih 50, kar predstavlja 15 odstotkov konservativnih poslancev. Cameron po njihovih besedah potrebuje prepričljivo zmago na referendumu, če želi še naprej ostati vodja stranke. V nasprotnem primeru, opozarjajo, bodo njegovi dnevi šteti. Kot razlog za svoje nezadovoljstvo s premierom navajajo način, na katerega se je lotil kampanje. Med drugim mu očitajo zavajanje javnosti glede tega, kaj bi brexit pomenil za Britanijo, njeno varnost in gospodarstvo.
Cameronova težava
Cameronova proevropskost na začetku ni bila videti kot težava, sploh zato ker je premier ves čas trdil, da bo v razpravi o prihodnosti Britanije v EU izbral tisto možnost, ki bo najbolj zaščitila interese britanskih volivcev. Zatrdil je, da bodo podlaga za njegovo odločitev pogajanja z evropskimi partnerji, na katerih bo poskušal redefinirati britanski odnos z EU. To mu na koncu, kot so prepričani nasprotniki, ni uspelo, toda vseeno se je odločil, da namesto negotove prihodnosti podpre status quo – med drugim zato, ker se v zgodovino ni želel zapisati le po referendumu in pogajanjih o izstopu iz EU.
Premier je še do nedavnega vztrajal, da izid referendumske tekme ne bo vplival na njegov položaj; vprašanje je, ali je temu tudi dejansko verjel. Pred lanskimi parlamentarnimi volitvami je dejal, da bo to njegov zadnji mandat in da ga namerava izpeljati do konca. Referendum je po ocenah političnih komentatorjev videl zgolj kot oviro na poti do uresničitve drugih načrtov. Toda kampanja ga je na koncu poskrkala vase.
Kritike Cameronovih nasprotnikov so deloma upravičene, proevropski tabor vodi izrazito negativno kampanjo iz prepričanja, da bo tako najlažje zmagal. Toda zavajata obe strani. Na to je v zadnjem času opozorilo več uglednih strokovnjakov, denimo Mervyn King, nekdanji guverner angleške centralne banke, ki je prepričan, da ena in druga z manipuliranjem statistik in navajanjem sproti izmišljenih dejstev »žalita inteligenco britanskih volivcev«.
Referendum, opozarjajo, se s tem počasi spreminja v nekaj, kar nima nobene veze z EU. Tega se zaveda tudi resnejši del evroskeptičnega tabora. David Davis, eden vidnejših zagovornikov izstopa države iz Unije in Cameronov nekdanji tekmec za voditelja konservativcev, je ta teden opozoril svoje kolege, naj ne pozabijo, da se referendum »nanaša na državo in ne na konservativno stranko«, pozive h glasovanju o premierovi kompetentnosti pa označil za neprimerno in nepotrebno motnjo. Enako opozorilo je izrekel Ken Clarke, večkratni minister in eden najbolj proevropsko usmerjenih torijcev.
Nobenih možnosti za uspeh
Vodja konservativcev brez dvoma bije največjo bitko svoje politične kariere, pri čemer mu nasproti ne stoji uradna opozicija, ampak člani njegove lastne stranke. Toda ali je njegov položaj dejansko tako negotov, kot ga želijo nekateri prikazati? Tisti, ki verjamejo, da bo Cameron po referendumu doživel glasovanje o nezaupnici, opozarjajo, da to nima nobenih možnosti za uspeh. Konservativni poslanci leto dni po zmagi stranke na parlamentarnih volitvah ne bodo želeli tvegati svojih mandatov. Poleg tega se jih mnogo lahko za svoj lasten uspeh zahvali premieru, ki je po pisanju New Statesmana že dolgo časa bolj popularen od stranke, ki jo vodi.
Vse to ne pomeni, da je Cameron nedotakljiv. Njegova avtoriteta bi se utegnila v primeru neprepričljive zmage bistveno zmanjšati. Tudi če mu uspe ohraniti položaj, kot je opozoril eden od njegovih poslancev, utegne na koncu ostati brez moči. V vsakem primeru izgubi.
