Tiskane izdaje
Tako je poročilo o napredku Turčije, ki je ponavadi objavljeno sredi oktobra, morali nekaj tednov počakati v predalih. Sredi begunske krize je namreč Erdoğan postal ključni partner Evropske unije, od katerega je odvisno, ali se bo tok ljudi, ki prihaja v Evropo, v prihodnjih mesecih, le začel zmanjševati. Ko je poročilo na 92 straneh ugledalo luč sveta, presenečenj ni bilo. V njem je slika Turčije, s katero se Unija že desetletja pogaja o polnopravnem članstvu, bolj črna. Na številnih področjih, ki so merilo za članstvo, Bruselj ugotavlja negativna gibanja.
Negativne ocene za Turčijo, pohvala za pomoč beguncem
Pomanjkljivosti so očitne na področju svobode tiska in izražanja. V poročilu pišejo o rastočem pritisku oblasti na medije, zastraševanju časnikarjev, kazenskih postopkih proti pisateljem ... »Trend na področju spoštovanja pravne države in temeljnih pravic je negativen,« je še ugotavljal evropski komisar za pogajanja o širitvi Johannes Hahn. Od Ankare pričakujejo napredek pri varovanju pravic žensk, otrok, istospolno usmerjenih. Več bi morala narediti za integracijo ranljivih skupin, kakršna so Romi.
Nezadovoljni so z desetodstotnim volilnim pragom in nereševanjem kurdskega vprašanja. Pri protiterorističnih ukrepih da bi turška oblast morala pokazati več zmernosti. Samo vlogo Turčije v begunski krizi so pohvalili, saj da je precej pomagala sirskim in iraškim beguncem. Skupno je v državi vsaj dva milijona beguncev, kar je več kot v celotni EU. Ne glede na veliko geopolitično vlogo Turčije za EU v Bruslju opozarjajo, da v pristopnem procesu ne morejo imeti posebne rešitve zgolj za eno kandidatko.
V Ankari negativne ocene iz Bruslja seveda ocenjujejo za pretirane. Sami si prizadevajo za hitrejši napredek v pogajalskem procesu, ki je v zadnjih letih popolnoma zastal. Od 35 pogajalskih poglavij je bilo v desetih letih »zaprto« le eno. Glede napredka v pogajanjih je med begunsko krizo veliko več voljnosti. Evropska komisija je pripravila poseben akcijski načrt, po katerem bi Turčija morala narediti več za boljši položaj beguncev na svojem ozemlju, bolje varovati mejo, sprejemati begunce, ki bi bili iz EU vrnjeni, ker ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito.
V zameno se Turčiji obeta odpiranje pogajalskih poglavij, hitrejša liberalizacija vizumskega režima, tri milijarde pomoči za preskrbo beguncev. Pogajanja o akcijskem načrtu še potekajo. Tudi glede šestih balkanskih državah, ki imajo »evropsko perspektivo«, komisar Hahn opozarja, da je begunska kriza pokazala, kakšno vlogo ima sodelovanje med njimi. Evropska perspektiva da jim pomaga pri preobrazbi in povečuje stabilnost okoli EU. Med njimi je sicer najbolj napredovala Srbija, a njeno članstvo ne bo resno na mizi prej kot v prihodnjem desetletju.
Afriške države proti množičnemu vračanju ljudi
Pri zaviranju balkanskega begunskega toka poskuša EU dobiti na svojo stran še afriške države. Danes bodo na dvodnevnem vrhu v Valletti na Malti zbrali voditelji EU in Afrike. Unija ima pred očmi ukvarjanje z vzroki za migracije ljudi, bitko proti tihotapcem, politiko vračanje ljudi. Po navedbah diplomatskih virov se afriške države postavljajo po robu množičnemu vračanju ljudi. To da bi po njihovem mnenju moralo temeljiti na prostovoljnosti. Poleg tega od Bruslja pričakujejo omogočanje legalnih poti za preseljevanje in svežo denarno pomoč.
Denar iz Bruslja predvsem
Tudi Slovenija si bo prizadevala, da dobi čim večji del stroškov, povezanih z begunsko krizo, vrnjenih iz proračuna EU. To po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja velja tudi za dodatne stroške zavarovanja meje. Na vprašanje, ali bi bili lahko vključeni tudi stroški postavljanja »tehničnih sredstev«, je odgovoril, da si bodo prizadevali, da bi bile »vse vrste stroškov« upravičene do vračil iz bruseljske blagajne. Opozoril pa je, da je uspeh prizadevanj negotov. Leta 2016 Slovenija sicer iz proračuna EU pričakuje 73 milijonov evrov za stroške begunske krize.
Kar nekaj težav povzroča struktura proračuna EU, saj je v njem denar namenjen predvsem za integracijo azilantov. Od tega imajo, denimo, koristi ciljne države. Sredstev za obvladovanje toka prebežnikov ni veliko. Slovenija je po Mramorjevih besedah dobila zagotovila, da bo načrtovana večja prožnost proračuna omogočila financiranje takšnih stroškov. Četudi evropska komisija napoveduje upoštevanje stroškov za begunce pri obravnavi spoštovanja proračunski pravil, Slovenija glede tega po besedah Mramorja ne pričakuje popuščanja.
