Bruseljske vizije na preizkušnji

V bolj rožnatih časih za EU se v ospredje spet prebija vprašanje širitve na Balkan.

Objavljeno
02. januar 2018 19.00
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj

Bruselj – Po dolgih letih kriz in globokih pretresov EU zre v leto 2018 z več optimizma. Gospodarska gibanja so spodbudna, kaosa na migracijskih poteh ni več, britanska odločitev za brexit je okrepila politična prizadevanja za utrjevanje integracije.

Nova stabilnost Unije se lahko izkaže za trhlo, če bi v nepredvidljivem domačem in mednarodnem okolju spet izbruhnile večje krize. V času, ko se je Francija pod novim predsednikom Emmanuelom Macronom le začela pospešeno reformirati, je največje tveganje Italija. A vse države Unije imajo gospodarsko rast, javne finance so bolj urejene, brezposelnost se zmanjšuje. Tudi Grčija, ki s svojimi težavami že skoraj desetletje pretresa Evropo, bi se po izteku tretjega rešilnega programa poleti lahko postavila na lastne noge.

O brexitu bolj konkretno

Po letu, v katerem so bili predstavljeni številni papirji z vizijami, denimo pet scenarijev razvoja EU izpod peresa predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj bi se začelo bolj konkretno delo. Francija in Nemčija naj bi marca predstavili svoje predloge za prenovo gospodarske in denarne unije, s katerimi bi utrdili evro. V prvi fazi za izvedljivo v danih okoliščinah veljajo: skupna jamstva za hranilne vloge, finančna podlaga sklada za reševanje bank in preoblikovanje kriznega mehanizma ESM v evropski denarni sklad.


Francoski predsednik Emmanuel Macron. Foto: AFP

V prvih mesecih leta bodo pogovori o konkretni izpeljavi brexita postali bolj intenzivni. Izstopni sporazum mora biti pod streho že jeseni, da bo do izpeljave brexita 29. marca 2019 potrjen na vseh ravneh. Na mizi bodo prihodnji odnosi Združenega kraljestva in tranzicija – prvo obdobje po brexitu, ki bo predvidoma trajalo do konca leta 2020. V njem bodo za London veljala bolj ali manj enaka pravila kot doslej, čeprav Združenega kraljestva ne bo več v Uniji. Spoštovati bodo morali zakonodajo, o kateri ne bodo več mogli soodločati.

Brexit zapleta že tako težko odločanje o prihodnjem sedemletnem proračunskem okviru EU v obdobju 2021–2027. Evropska komisija bo svoj predlog predstavila spomladi. Z britanskim odhodom bo v njem nastala luknja v višini deset milijard evrov na leto. Če bi želeli, da bi izdatki ostali enaki, bi države morale v proračun vplačati več. Poleg tega je pred Unijo čedalje več novih nalog: obrambni projekti, upravljanje migracij, notranja varnost ... Po drugi strani največ denarja namenja kmetijstvu in koheziji. Kako bo rešena kvadratura kroga, je še povsem nejasno.


Pogajanja o izhodu Velike Britanije iz EU bodo na začetku leta postala bolj intenzivna. Foto: AFP

Na vzhodu se bodo morali vprašati, ali se nepokorščina pri spoštovanju temeljnih načel Unije splača. Poljska in druge članice, ki so zavračale sprejemanje prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih držav, Grčije in Italije, so morale velikokrat slišati mantro, da »solidarnost ni enosmerna ulica«. Neto plačnice z Nemčijo na čelu utegnejo vzhodnim članicam, ki vsako leto prejmejo milijardne zneske iz bruseljske blagajne, resno zažugati. Vsaj v primeru Poljske se bo glede tega posredno odprlo še vprašanja kršitev temeljnega načela EU o spoštovanju vladavine prava.

Prenova azilnega sistema

Med večjimi izzivi Unije bo prenova azilnega sistema, ki se je med krizo pokazal za povsem neprimernega. Znamenj, da bi se višegrajska četverica odpovedala nasprotovanju sistemu premeščanja prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih članic, ni. Tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk in novi avstrijski kancler Sebastian Kurz sta proti sistemu obveznih kvot. Dvomljivci kot boljši odgovor ponujajo učinkovit nadzor zunanje meje EU in pomoč ljudem bliže njihovim domom. Brez rešitve migracijskega vprašanja je nemogoče pričakovati stoodstotnega delovanja schengna.


Begunske krize še ni konec. Foto: Jure Eržen/Delo

V delu EU bo postalo čedalje bolj opazno, da se mandat evropskega parlamenta in evropske komisije bolj ali manj izteka. Tako bodo predvidoma že jeseni znani »spitzenkandidati« političnih družin za Junckerjevega naslednika. Evropska volitve bodo spomladi 2019 in pričakovati je, da bodo protievropski populisti spet razmeroma uspešni. Eden od lanskih dosežkov je bil poraz populistov na volitvah v Franciji in na Nizozemskem. Čeprav so v Avstriji v koaliciji svobodnjaki, so v Bruslju z zadovoljstvom pozdravljali proevropski program nove vlade na Dunaju.

V bolj rožnatih časih za EU se v ospredje spet prebija vprašanje širitve na Balkan. Tej temi se bo še posebno posvetila Bolgarija, ki bo v prvi polovici leta na čelu EU in bo maja organizirala poseben vrh Unije o Balkanu. Tudi naslednji dve članici, ki bosta predsedovali, Avstrija in Romunija, imata neposreden interes za širitev. V kontekstu načrtovanih širitev in želje po odpravljanju dvostranskih sporov balkanskih kandidatk za članstvo je še posebno očitna bruseljska želja, da slovensko-hrvaška arbitražna saga ne postane velika polomija.