Če bo Aleksandar Vučić mojster za vse ...

Srbija se med čakanjem na vlado pogreza v »plemensko« skupnost brez državnih institucij.

Objavljeno
21. julij 2016 18.11
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Srbi očitno niso izbrali Aleksandra Vučića le za mandatarja, temveč tudi kot mojstra za vse. Zato mnogi pričakujejo, da bo Vučić osebno zamenjal pregorele žarnice v še tako zakotni vasi. Če bo začel razmišljati, da lahko hodi po vodi, bodo imeli Srbi z njim na čelu resne probleme.

Po prepričljivi volilni zmagi naprednjakov bi moralo biti oblikovanje nove vlade preprosto in hitro opravljeno delo. Mandatar Aleksandar Vučić si očitno kupuje čas, na novinarskih konferencah pa streže javnosti tudi z za lase privlečenimi izgovori. Tako znižuje ceno potencialnim koalicijskim partnerjem, strankarskim prvakom pa preprečuje, da bi odšli na zasluženi dopust. Vsekakor si bo tudi z zavlačevanjem samovoljno podaljšal mandat na oblasti.

Predstavnik proruske politike

Analitiki predvidevajo – ker ne vidijo racionalnega razloga za zavlačevanje s sestavo vlade –, da Vučić piše ekspoze na roko, tako da se mora večkrat spočiti od napornega dela. V parlamentu naj bi ga bral najmanj šest ur, da bo lahko predstavil vse gospodarske in zgodovinske dosežke pod svojo vladavino. Navsezadnje je vsa oblast koncentrirana v rokah Vučića, ki ga ne moti tehnični mandat, ker ni ničesar spremenil v odnosu do prejšnje vlade, očitno pa mu je tudi vseeno, kdaj bo Srbija dobila novo vlado s polnim mandatom.

Spet drugi so prepričani, da je to politična igra, v kateri poskuša Vučić le zadovoljiti različne interese, pri čemer preračunava, kaj mu bo prineslo največjo politično korist. Naprednjaki tako tehtajo, ali naj se odrečejo koaliciji s socialisti ali ne, vendar to ne bi smelo biti zavora za sestavo nove vlade, ker ima Vučić vse adute v svojih rokah. Slab izgovor je tudi potreba po kadrovski prenovi, ker bi se postavilo vprašanje o razlogih za predčasne volitve, če Vučić ne bo premešal kart, kajti za razmislek je imel na voljo več kot dovolj časa. Ne glede na to, da mora zadovoljiti potrebe lastne stranke. Relevantna zagata bi lahko bila, kako zadovoljiti Moskvo, ki pričakuje od nove vlade, da bo demonstrirala odločnost, da bo ohranila odnose z Rusijo na obstoječi ravni. Vučić se mora odločiti, kdo bo v novi vladi predstavnik proruske politike.

Fikus v premierovem vrtu

Vučić je izjavil, da se mu ne zdi pomembno, ali bodo v vladi nestrankarske osebnosti ali ne, saj ni nobenega jamstva, da so bolj sposobni, če niso člani nobene stranke. Naj izbere ljudi, ki zavračajo oblast in zahtevajo proste roke, da bi lahko odgovorno opravili svoje delo, ne pa da bi bežali od odgovornosti, je Vučića pozval predsednik SANU Vladimir Kostić. Po mnenju analitičarke Srbijanke Turajlić pa bodo imeli ministri zgolj vlogo fikusa v premierovem vrtu, kajti Vučić vlade sploh ne potrebuje.

Po drugi strani je analitik Vladimir Goati dejal, da je Vučić pred dvema letoma dal možnost tudi neodvisnim strokovnjakom. Kot je še menil, je njihov angažma potreben tudi zato, da se stranke povsem ne polastijo države. Sklenil je z besedami, da v Srbiji prevladuje strankokracija, ker so stranke prevzele vlogo zavoda za zaposlovanje.

Poglavar plemenske skupnosti

Čeprav Vučić ni bil izbran za komunalnega inšpektorja, zakonskega svetovalca ali socialnega delavca, ljudje v stiski od ranega jutra čakajo pred njegovo pisarno. Najbolj ranljivi ga imajo za očeta naroda. Če je cela kolona nesrečnikov prepričana, da ima možnost za rešitev svojih problemov le, če bo potrpežljivo čakala pred njegovo pisarno, je vučićizem po naravi mogoče primerjati z bonapartizmom s srbsko dušo. Če bo politik s tako veliko podporo na volitvah nadaljeval svoje populistično poslanstvo, ne bo opravil svoje naloge, da utrdi institucije, ki bodo reševale probleme državljanov.

Mandatar je v enem dnevu prisluhnil težavam skoraj sto državljanov, s stola je vstal samo enkrat, še isti dan pa je rešil kar tretjino problemov in postavil nov svetovni rekord administrativne učinkovitosti. To pa je pravi problem, kajti rešitev nerešljivih primerov po hitrem postopku nazorno kaže na neučinkovitost pristojnih institucij. Srbija se očitno znova pogreza v plemensko skupnost brez državnih institucij, kjer poglavar ali vrač rešita nagrmadene probleme članov plemena. Na sceni je karizmatična oblast, ker podložniki ne zaupajo institucijam sistema, temveč karizmatičnemu voditelju. Gre za popolno odsotnost civilne družbe.