Nekdanji finančni direktor vseh podjetij Željka Ražnatovića je po 16 letih sodnemu notarju v Novem Sadu razkril, da je v trezorju nogometnega kluba Obilić ostalo po umoru Arkana skoraj 21 milijonov nemških mark v gotovini ter torba, polna nakita, briljantov in dragocenih ur. Pavle Stevović iz Žabljaka v Črni gori je izpovedal, da sta bila le on in Arkan pooblaščena podpisnika, ki sta razpolagala z denarnimi sredstvi na računih njegovih podjetij. Zato je bil pogosto navzoč, ko je Arkan odpiral trezor NK Obilić.
Ljubitelj briljantov
Kot je izpovedal Stevović, je Arkan ogromno količino dragih kamnov, zlata in zlatega nakita hranil v trezorju v svoji hiši na Senjaku, zaklad pa je med bombardiranjem Nata shranil v več različnih stanovanjih, po njem pa v trezorju NK Obilić. V njem je hranil še veliko količino briljantov, ki se jim ni mogel upreti, in veliko kolekcijo dragih ur. Samo za ročno uro, ki jo je nosil tudi na dan umora v hotelu Interkontinental, je odštel kar 153.000 nemških mark.
Arkan je bil tudi zbiratelj slik, med njimi je bilo največ umetniških del srbskih slikarjev, najdragocenejša pa je bila slika Francisca Joséja de Goye. Po pričevanju Stevovića je Arkan večino slik hranil v svoji hiši na Senjaku, manjši del pa v kazinoju Grand.
Ko je Arkan umrl za posledicami ran v urgentnem centru, je Svetlana Ražnatović takoj začela spraševati, kje so ključi od trezorja v NK Obilić. Njegov sin Mihajlo jih je našel v jakni pokojnega Arkana, izročil pa jih je Ceci. Stevović je kasneje slišal, da je Ceca še isto noč poslala svojo sestro v NK Obilić, da zamenja ključavnice pisarne in trezorja.
Poveljnika srbske prostovoljne garde Željka Ražnatovića Arkana so umorili 15. januarja 2000 v veži beograjskega hotela Interkontinental, Ceca pa je med sojenjem izpovedala: »Pritekla sem v separe in zagledala strjeno kri na Željkovem levem očesu, ki je bilo zaprto. Vsi njegovi zobje so bili izbiti, ko sem ga stresla, pa je začel kašljati in pljuvati kri iz ust. Sedel je upognjen in krvavel iz očesa in ust ...«
Arkan se je rokoval
Skrivnost je ostala, kdo je naročil Arkanov umor in komu je bilo v ineteresu, da za vedno umolkne. Najbolj podrobno evidenco je objavil londonski Sunday Times, ki je poudaril, da je bil vodja Tigrov likvidiran, ker je bil pripravljen haaškemu sodišču posredovati dokaze o vpletenosti Slobodana Miloševića v vojne zločine. Po oceni časnika bi lahko šlo tudi za obračun znotraj srbske mafije, še posebno zaradi spora med Arkanom in Miloševićevim sinom Markom. Kot zadnjo možnost Sunday Times navaja obračun zaradi NK Obilić in nameščanja rezultatov tekem. V igri sta bila domnevno tudi politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in poveljnik vojske Republike srbske Ratko Mladić.
Po pričevanju očividcev se je Arkan rokoval in poljubil z morilcem, ki sta ga očitno dobro poznala tako Arkan kot njegov telesni stražar Mandić, ki ga je Arkan poslal po pecivo. Ko je Arkan sedel v fotelj, je likvidator potegnil pištolo in ga ustrelil v glavo, nato pa je sledilo rafalno streljanje. Mandić je poskušal zavarovati Arkana, morilec pa je iz neposredne bližine izstrelil vanj več strelov, tako da je bil na mestu mrtev. Priče umora še menijo, da Arkanovi varnostniki zelo dobro poznajo identiteto njegovega morilca, v strelskem obračunu pa je menda umrlo skupaj tri ali šest ljudi, kar je oblast prikrila javnosti.