Dan modro-rumene zastave, ki je po predsednikovih besedah zdaj v prej naštetih mestih v uporniškem Donbasu na vzhodu države in nekdaj ukrajinskem, zdaj pa ruskem polotoku Krim, ne preganjajo prvič v zgodovini, saj so jo prepovedovale že sovjetske oblasti, Ukrajinci praznujejo 23. avgusta šele zadnjih dvanajst let. Na praznik se spominjajo tega dneva leta 1991, ko je skupina poslancev vrhovne rade po propadu puča proti sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu izobesila ukrajinsko zastavo na poslopje vrhovne rade. Prej so vsaj v Kijevu praznovali dan zastave 24. julija, saj je tega dne leta 1990 res prvič zavihrala na stavbi magistrata.
Zmešnjava
Voditelji o Donbasu
Danes prebivalci, ki živijo v Donecku (tam je bilo pred 25 leti za ukrajinsko suverenost 83,9 odstotka prebivalstva) ali Lugansku (83,86 odstotka), ne bi več tako glasovali. O Donbasu, kjer orožje nikoli ne utihne, so se v torek po telefonu pogovarjali tudi voditelji Francije, Nemčije in Rusije: predsednik François Hollande, kanclerka Angela Merkel in predsednik Vladimir Putin. Zahodna voditelja sta pozvala ruskega kolega, naj naredi vse, kar je v njegovi moči, za umiritev razmer, so kasneje sporočili iz Berlina. Hollande je poudaril, da Francija še vedno ne sprejema ruske »aneksacije Krima«, in pozval vse strani, naj spoštujejo minške sporazume, ker »ni alternative za mirno rešitev«, so sporočili iz njegove pisarne, v Kremlju pa poudarili dogovor voditeljev, da se bodo na začetku prihodnjega meseca osebno srečali in pogovorili o ukrajinski krizi ob robu vrha skupine držav G20 na Kitajskem.
Brez četrtega člena normandijske četverice
Ali bo na pogovorih tudi preostali del »normandijske četverice«, njihov ukrajinski kolega Petro Porošenko, ni jasno, saj Ukrajina ni članica »velike« dvajseterice. Do nedavnega je bila negotova tudi usoda tega že prej načrtovanega srečanja na Kitajskem, saj je Putin pred kratkim izjavil, da nima smisla pripravljati novih sestankov v »normandijskem formatu«, dokler »se Kijev ne bo odpovedal politiki terorja in provokacije«. V Moskvi obtožujejo ukrajinsko vojaško obveščevalno službo, da je poslala na Krim diverzante, ki so jih nedavno zajeli ob rusko-ukrajinski meji, v Kijevu pa zanikajo kakršnokoli povezavo z domnevnimi načrtovalci terorističnih dejanj.