Tiskane izdaje
Drugače kot prejšnji teden, ko so vodilni predstavniki EU na čelu s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom govorili, da je do sporazuma le še nekaj ur ali dni, je v izjavah več previdnosti. Okoliščine so še vedno napete.
Načeto zaupanje
Finančni minister Janis Varufakis, ki v pogajanjih sicer igra bolj obrobno vlogo, je upnikom na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel v berlinskem Tagesspieglu navrgel, da si želijo torpedirati sporazum. Takšen predlog, kot so ga pripravili voditelji bivše trojke (ECB, evropska komisija, IMF), da človek da mizo samo, »če sploh noče sporazuma«.
To, kar se je dogajalo s predlogom treh institucij, je temeljito načelo zaupanje. Cipras je v grškem parlamentu v petek zvečer označil predloge za absurdne, spet je zahteval odpis dolgov in govoril o ultimatu v slogu, vzemi ali pusti. V Ciprasovih očeh je edini dokument, o katerem se lahko razpravlja – njihov predlog.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je doslej kazal daleč največ razumevanja za želje Sirizine vlade in se je preizkušal v vlogi posrednika, na vrhu G7 ni skrival razočaranja nad »prijateljem Ciprasom«. Da se prijateljstvo obdrži, je po njegovih besedah treba spoštovati osnovna pravila. Juncker je med drugim zameril grškemu premieru, da ni držal besede, saj po srečanju v Bruslju v noči na četrtek ni poslal odgovora na predlog treh institucij, o katerem bi se lahko pogajali. Najprej je napovedal, da ga bo poslal do četrtka zvečer, nato je govoril o petku. »V soboto se je hotel pogovoriti z mano, a predloga še nisem imel,« je Juncker opisal svoj srd. Preden bi opravila pogovore, da bi moral vsaj preučiti atenske predloge.
Junckerjevo sporočilo
Juncker še vedno izključuje grški izstop iz evra, a je nadgradil svojo mantro s pomenljivim sporočilom: iz tega ne bi smeli sklepati, da lahko na koncu kdo potegne zajca iz klobuka, ki bo omogočil, da bodo dosegli cilj brez naporov. Tudi drugi evropski politiki, ki so kazali več razumevanja za grške interese, obupavajo. Francoski finančni minister Michel Sapin, ki je imel v zadnjih mesecih za nekaj odtenkov mehkejša stališča od nemškega kolega Wolfganga Schäubleja, je opozoril, da grški izhod iz območja evra finančno in gospodarsko »ne bi bil nobena drama«.
Še predsednik evropskega parlamenta, nemški socialdemokrat Martin Schulz, razlaga, da mu gre grška vlada že pošteno na živce. Pri njenih predstavnikih opaža ideološko trmoglavljenje. Tudi vodja nemških socialdemokratov in podkancler Sigmar Gabriel je Ciprasu očital, da se noče sam lotiti reševanja grških težav in da si jih želi reševati na hrbtih evropskih davkoplačevalcev. V grški vladi poskušajo ublažiti nove napetosti. Cipras je v ponedeljek poslal Bruslju koordinatorja pogajanj Evklidesa Cakalotosa, da bi poskusil premostiti razlike v stališčih.
Sam bo jutri ob robu vrha EU in Latinske Amerike v Bruslju na pogovorih z Merklovo in Hollandom poskusil zakoličiti pot do sporazuma. Razlike niso videti nepremostljive. Nekaj premikov bi lahko bilo pri varčevalnih ciljih. Bivša trojka je predlagala, da bi Grčija morala letos ustvariti primarni proračunski presežek (v njem niso upoštevani stroški obresti) v višini odstotka BDP in ga prihodnje leto podvojiti. Grki so predlagali 0,6 in 1,5 odstotka. Zahtevam institucij bi se približali s še večjo obdavčitvijo bolj premožnih.
Ob varčevalnih ciljih so še druge razlike. Ukrepi na pokojninskem področju, s katerimi bi po željah upnic Grčija morala privarčevati odstotek BDP na leto, bi bili za Ciprasa na notranjepolitičnem področju težko sprejemljivi. Enako velja za zviševanje DDV, še zlasti za energijo, saj bi tak ukrep še posebno udaril siromašne. Toda: grški rešilni program se bo iztekel že konec meseca in Atene brez pomoči iz njega ne morejo plačati svojih obveznosti. Najbrž bo približevanje prepadu samo po sebi spodbudilo pripravljenost na popuščanje in sklenitev sporazuma.
