Črno goro čakajo pogajanja o vladni koaliciji

Po razglasitvi Đukanovićeve zmage na parlamentarnih volitvah se črnogorski mediji sprašujejo, ali je bila aretacija državljanov Srbije res eskadron smrti ali le politična igra.

Objavljeno
18. oktober 2016 14.29
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Črna gora je ostala po parlamentarnih volitvah globoko razdeljena. Največ glasov je dobila vladajoča stranka, vendar ne dovolj, da bi vladala sama. Črnogorska opozicija je sinoči že sporočila, da ne priznava rezultatov volitev. Najodmevnejša je bila aretacija domnevnih teroristov, ki so osumljeni, da so hoteli svobodo odvzeti tudi premieru Milu Đukanoviću.

Po oceni Centra za opazovanje in raziskave (CEMI) je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Črni gori zmagala Demokratska stranka socialistov (DPS) premiera Mila Đukanovića. DPS bo vlado tako kot do zdaj najverjetneje sestavila s strankami bošnjaške, hrvaške in albanske manjšine, črnogorski mediji pa kot možnega partnerja DPS na oblasti navajajo tudi proevropske Socialdemorate (SD) Ivana Brajovića. Zmaga DPS ni prepričljiva, vladajoča večina pa bo krhka, zato izredne volitve ne bi bile presenečenje.

»Državni udar« vplival na volitve 

Da bo DPS sestavila vlado s strankami manjšin, ki so njeni tradicionalni partnerji, je napovedal tudi že Đukanović, ki je razglasil zmago. Po njegovih besedah je DPS ohranila Črno goro, njeno pot v evroatlantske povezave in njeno pravico, da sama upravlja svojo prihodnost. Đukanović je napovedal okrepitev pogajanj z EU, ratifikacijo pristopnega protokola k zvezi Nato in končanje začetih gospodarskih projektov. Po njegovih izračunih bo imela DPS skupaj s partnerji najmanj 42 poslancev v 81-članski skupščini. Ker so mednarodni opazovalci sporočili, da so volitve potekale skladno z mednarodnimi standardi, sta visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za sosedsko politiko Johannes Hahn ocenila, da se bo nadaljevala stabilna pot Črne gore v evroatlantske povezave.

Socialdemokratska stranka (SDP), Demokratska fronta (DF), Demokratična Črna gora ter koalicija Ključ so se odločile, da ne bodo priznale rezultatov volitev zaradi poskusa državnega udara na dan volitev. Po njihovem je to vplivalo na izid, češ da v ozračju državnega udara volitve niso mogle biti svobodne in poštene. Zato opozicija vztraja, da mora neodvisna komisija, v kateri bi morali biti tudi predstavniki mednarodne skupnosti, preučiti dejstva glede domnevnega poskusa državnega udara ter javnost obvestiti, kdo so bili izvrševalci in kdo naročniki državnega udara. Številni mediji pri tem navajajo, da so v DF že med predvolilno kampanjo trdili, da bodo volitve priznali samo, če bodo na njih zmagali.

Izgubljena metropola turizma

Čeprav črnogorski opoziciji ni uspelo strniti vrst, je po podatkih CEMI osvojila več mandatov kot DPS. Najbolje se je izkazala glavna opozicijska stranka DF, ki združuje proruske, prosrbske in srbske nacionalistične stranke, sledita pa ji velika opozicijska Koalicija Ključ, Socialistična narodna stranka (SNP), Demos in URA ter Demokrati Aleksa Bečića, ki so prvič nastopili na volitvah. Po številu osvojenih mandatov je na repu SDP Ranka Krivokapića, ki je po 18-letni koaliciji z DPS zapustila vlado, medtem ko Pozitivna Črna gora Darka Pajovića, ki je na začetku leta glasovala za zaupnico vladi in rešila Đukanovića, ni prestopila parlamentarnega praga. Mend za las se je prebila v parlament tudi SD.

Poleg parlamentarnih so bile v Črni gori tudi lokalne volitve v Budvi, Kotorju, Andrijevici in Gusinju. Vladajoča stranka jo je najslabše odnesla v metropoli turizma. DPS je v Budvi po enajstih letih izgubila oblast, gre pa za posledico številnih afer, ki so v zapor poslale dva župana Budve ter nekdanjega predsednika Srbije in Črne gore Svetozarja Marovića, ki je bil še včeraj drugi mož DPS.

Cilj je bil polarizacija volivcev

Čeprav so volitve zaznamovale številne nepravilnosti, je največja senca padla nanje zaradi aretacije dvajsetih državljanov Srbije, ki so jih prijeli v noči na nedeljo zaradi suma, da so na dan volitev načrtovali teroristična dejanja. Po navedbah direktorja policije Slavka Stojanovića so osumljeni  z nekdanjim šefom posebnih enot srbske policije Bratislavom Bato Dikićem na čelu nameravali z avtomatskim orožjem izvesti napade na ustanove, policijo in državne predstavnike ter odvzem prostosti Đukanoviću.

Črnogorski mediji se sprašujejo, ali je to res bil eskadron smrti ali le politična igra, srbski premier Aleksandar Vučić pa dvomi o obtožbah, da je to bil terorizem. Opira se tudi na podatke, ki so mu jih posredovale srbske obveščevalne službe. Srbski časnik Blic je včeraj tudi poročal, da je Dikića angažiral državni vrh Črne gore, da je za 100.000 evrov igral terorista. Cilj naj bi bil polarizacija volivcev, tako da bi zmerni volivci glasovali za DPS. Po navedbah časnika je Dikić prijatelj sedanjega in bivšega direktorja črnogorske policije Slavka Stojanovića in Veselina Veljovića.