Misija soglasje za nadzor begunske krize

Pred vrhom EU, ki se ga bo udeležila tudi Turčija, je vse več znamenj, da bi se sprte članice lahko poenotile.

pet, 04.03.2016, 08:40; spremenjen: 18:33

Dnevne kvote v presoji

Po poročanju portala Politico se pravna služba sveta EU ne strinja z mnenjem evropske komisije, da so dnevne kvote za sprejem beguncev v Avstriji v nasprotju z mednarodnim pravom.

Bruselj − Evropska komisija nadaljuje pritisk na članice EU, naj naredijo vse, da bo schengenski sistem že decembra začel delovati kot pred begunsko krizo.

»Ne moremo imeti prostega gibanja ljudi znotraj območja, če ne uspemo učinkovito zavarovati njegove zunanje meje,« se je glasilo sporočilo evropskega komisarja za migracije Dimitrisa Avramopulosa, ki je že tako mantra zadnjih mesecev. Z uvajanjem nadzora je prva začela Nemčija, sledile so Avstrija in še nekaj drugih članic, nazadnje Belgija na meji s Francijo v času rušenja »džungle« pri Calaisu. V očeh Bruslja je za »vrnitev k schengnu« ob nadzoru zunanje meje nujno še končati pošiljanje beguncev naprej v sosednjo državo in solistične ukrepe članic.

V bitki proti nadzoru na notranjih mejah naj bi 12. maja ugotovili, ali je Grčija v trimesečnem roku odpravila ugotovljene resne pomanjkljivosti pri upravljanju zunanje meje. Če ne bodo odpravljene, bodo članice dobile podlago za nadaljevanje nadzora za šest mesecev. Nadzor se lahko še trikrat podaljša za polletno obdobje. To bi pomenilo, da bi nadzor skupno lahko ostal še dve leti. Najpozneje poleti naj bi začela delovati skupna evropska mejna in obalna straža kot eden od glavnih delov sestavljanke v bitki za nadzor zunanje meje.

Če bo položaj dopuščal in bo zunanja meja zavarovana, bi moral biti nadzor na vseh notranjih mejah odpravljen decembra. Bruselj bo pripravil tudi prenovo dublinskega sistema, ki v veljavni obliki med krizo ni mogel delovati. Dublinsko pravilo, po katerem je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, v kateri je begunec prvič stopil na evropska tla, se med krizo s prihodom več 100.000 beguncev v Italijo in Grčiji ni moglo izvajati. Predvidoma bo prenova šla v smeri delitve pristojnosti za obravnavo beguncev med članice.

Nadaljevanje nadzora bi povzročilo milijardne stroške

Po izračunih evropske komisije bi nadaljevanje nadzora na mejah povzročilo milijardne stroške, skupno od 5 do 18 milijard evrov na leto. Največ stroškov bi bilo v cestnem tovornem prometu − do 7,5 milijarde evrov. Zgolj v državah, kakršne so Poljska, Nemčija ali Nizozemska naj bi nastalo za več kot pol milijarde evrov dodatnih stroškov Učinki čakanja na mejah vplivajo na druge dejavnosti, denimo na kmetijstvo, kemično industrijo in logistiko. Vse skupaj naj bi na srednji rok negativno vplivalo na konkurenčnost celotne EU.

V turizmu bi bilo izgubljenih 13 milijonov prenočitev, vrednih 1,2 milijarde evrov. V EU, kjer vsak dan na delo čez mejo odpravlja 1,7 milijona Evropejcev, bi z izgubljenim časom kot posledico čakanja na meji po bruseljskih izračunih nastala škoda do 5,2 milijarde evrov.

Juncker: Avstrija z nadzorom na meji s Slovenijo ogroža notranji trg EU

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer v četrtek kritiziral Avstrijo, ker je uvedla nadzor potnikov na meji s Slovenijo. »To nima opravka z nadzorom zunanje meje,« je povedal. Postavljanje meje med schengenskimi državami po njegovem mnenju ogroža notranji trg EU.

Foto: Antonio Bronic/ReutersPictures

V pričakovanju daljnosežnih odločitev

Tudi na vrhu v ponedeljek bodo v ospredju prizadevanja za ukrepe, ki naj bi omogočili nadzor na zunanjo mejo in rešitev schengna. Komisar Avramopulos na vrhu, na katerem bo na prvem delu sodelovala tudi Turčija, pričakuje daljnosežne odločitve, ki bodo pripomogle k boljšemu upravljanju begunske krize. Tako naj bi bilo pospešeno premeščanje prosilcev za azil po članicah EU in njihovo neposredno preseljevanje iz Turčije. V velikem projektu premeščanja 160.000 prosilcev je bilo v pol leta iz Italije in Grčije v druge članice premeščenih le 660 ljudi.

Unija želi, da bi se pospešilo vračanje ekonomskih migrantov, še zlasti iz Turčije v Grčijo, kot del obsežnejšega dogovora z Ankaro. Čeprav ni hotel govoriti o konkretnih ciljnih številkah za vračanje ljudi, ki nimajo pravice do zaščite v EU, iz Grčije v Turčijo, je Avramopulos zadovoljen, ker se je proces začel z vrnitvijo prvih 300 Alžircev, Tunizijcev in Maročanov. Vsem, ki hočejo priti v Evropo kot gospodarski migranti, je svetoval, naj uporabijo zakonite poti. Med vsemi, ki pridejo na grške otoke, je po podatkih UNHCR 91 odstotkov Sircev, Iračanov in Afganistancev.

V EU je bilo v tretjem četrtletju priznan azil 57 odstotkom prosilcem iz Afganistana, zato ne morejo biti obravnavani kot klasični gospodarski migranti. Znamenj, da bi na vrhu le prišlo do večjih premikov je še nekaj. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem 28 članic zapisal, »da prvič po izbruhu migracijske krize vidi nastajajoče evropsko soglasje«. To naj bi bilo soglasje o obsežni strategiji, ki bi v primeru izvajanja pripeljala do zajezitve begunskega toka. Tudi v Ankari je Tusk zaznal politično voljo za sprejem zavrnjenih migrantov. Težave so le še z logistiko.