Demokratična pravica do samoodločbe

Pravica do glasovanja, na katero so se sklicevali Katalonci, je ena najbolj demokratičnih pravic, pravi Ana Stanič.

Objavljeno
02. oktober 2017 21.37
SPAIN-POLITICS/CATALONIA
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik

Barcelona – V skupini mednarodnih pravnikov, ki jih je stranka Republikanska levica Katalonije (Esquerra Republicana de Catalunya, ERC) zaprosila za pripravo neodvisnega pravnega mnenja o katalonskem osamosvojitvenem vprašanju, je tudi Ana Stanič.

Slovenka, ki že nekaj časa živi med Barcelono in Londonom, pravi, da so v skupini izoblikovali pravno mnenje in v njem analizirali načela mednarodnega prava in pravico Katalonije do samoodločbe. Zapisali so, da »bo Katalonija izpolnjevala pogoje za državnost po mednarodnem pravu, če bo takšna večinska volja ljudstva na referendumu, če bodo neodvisnost razglasili izvoljeni predstavniki in bo Katalonija zagotovila učinkovit vladni nadzor«, čeprav španska ustava prepoveduje, da bi referendum lahko pripravila posamezna avtonomna skupnost. »Na naše pravno mnenje bi se katalonska vlada lahko sklicevala, ko bo morda iskala priznanje v tujini in bo državam treba znati pojasniti, zakaj naj bi jo priznale.«

Ana Stanič. Foto Uroš Hočevar

Ana Stanič hkrati sodeluje s skupino katalonskih domačih in mednarodnih pravnikov, ki pripravljajo tožbe pred evropskim sodiščem zaradi kršitev človekovih pravic, ki so se v Kataloniji dogajale v zadnjih dveh tednih pred referendumom: od aretacij in zaseganja volilnih skrinjic, letakov in glasovnic do več kot dvesto ugasnjenih spletnih strani, zamrznjenih bančnih računov katalonske vlade, posegov v medijsko svobodo in postopkov proti županom zaradi domnevne neposlušnosti.

»Dva tedna pred referendumom je bilo, med drugim, kar 14 državnih uradnikov aretiranih na podlagi odločb nekega preiskovalnega sodnika v Kataloniji, ki je odprl tajno preiskavo, ne da bi javno definiral njen obseg [Katalonsko pravosodje je sicer del španskega in ni samostojno, kakršno je bilo, denimo, slovensko pravosodje v odnosu do jugoslovanskega.],« pripoveduje Ana Starič. »Aretacij torej ni bilo zaradi odločb državnega tožilca, kar bi bila normalna pot, ampak zaradi tajne preiskave sodnika. In pridržani sploh niso bili obveščeni, kaj je bil vzrok za njihovo aretacijo. Medtem ko so bili v zaporu, so izvedeli, da jim je špansko ustavno sodišče izdalo dodatno kazen v višini 12.000 evrov na dan, brez kakršnegakoli sodnega postopka. Kar je jasna kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.«

Veliko tožb je mogoče pričakovati tudi po nedeljskem referendumu, ko sta se nad katalonskimi volivci znesli španska nacionalna policija in civilna garda.

Ana Stanič še pravi, da je bil katalonski 1. oktober gotovo zgodovinski dogodek, kajti »pravica do glasovanja, na katero so se sklicevali Katalonci, je ena najbolj demokratičnih pravic«.