Tiskane izdaje
Nacionaldemokratsko stranko Nemčije, ki je lani praznovala 50-letnico in ima nekaj več kot 5000 članov, so poskusili prepovedati že leta 2003. Nemška obveščevalna služba (BfV) jo tudi zdaj obtožuje rasizma, antisemitizma in revizionizma. V njej vidijo grožnjo ustavni ureditvi države, pri deželnem domu nemškega parlamenta, kjer zahtevajo prepoved, pa na 270 straneh obrazložitve navajajo »opazne sorodnosti« s Hitlerjevo NSDAP ter ustvarjanje ozračja strahu na vzhodu države. Na nekdanjem komunističnem delu Nemčije cvetijo tudi druga protitujska in protizahodna gibanja.
Leta 2003 je nasprotnikom NPD prepoved odmevno spodletela, ko so bili pri uradu za zaščito ustave prisiljeni priznati številne svoje agente in informatorje v organizaciji. Za zagovornike prepovedi NPD je dobro znamenje že to, da bodo ustavni sodniki razpravljali o njej, kritiki takšnega postopka pa menijo, da morebitna prepoved ne bi prinesla nič dobrega.
»Prepoved NPD ne bo spremenila radikalnega razmišljanja, država mora odločno nastopiti proti nasilju in hkrati varovati svobodo izražanja mnenj,« verjame komentator FAZ Reinhard Müller. Domača prepoved NPD bi skoraj zagotovo sprožila razpravo pred evropskim sodiščem za človekove pravice in ob večji pozornosti na ta vprašanja bi lahko pridobile manj sporne nacionalistične stranke, kot je Alternativa za Nemčijo (AfD). Zagovorniki svobode izražanja tudi menijo, da demokratična Nemčija ne sme slediti nacistične in komunistične, ki sta prepovedovali politična gibanja.
Volivci še zaupajo kanclerki
Nemške dežele so se odločile za pritožbo na ustavno sodišče že decembra 2013, sedanji trenutek pa je še posebno občutljiv za takšne postopke zaradi zgodovinske begunske krize in islamskega terorizma, ki prizadevata vso Evropo. Francoski nacionalistki Marine Le Pen se je že posrečilo spremeniti Nacionalno fronto iz skrajne združbe svojega očeta v politično alternativo uveljavljenim strankam. Poljska stranka Zakon in pravičnost Jarosława Kaczyńskega iz vladnih prostorov odstranjuje zastave EU, v Avstriji svobodnjak Hans-Christian Strache po javnomnenjskih raziskavah spet pridobiva več kot tretjino glasov in prevzema vodstvo pred sredinskimi. Nacionalno konservativna Švicarska ljudska stranka Christopha Blocherja zaostruje pravico drugih Evropejcev do priseljevanja, nacionalistične stranke pridobivajo tudi v Grčiji, Danski, Nizozemski, severni Italiji, Slovaški in seveda Madžarski.
Nemčija je pri tem še vedno velika izjema. Ne le da neonacisti na zvezni ravni komajda dobijo kaj glasov, zadnje javnomnenjske raziskave celo kažejo veliko zaupanje prebivalstva do krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel kljub begunski krizi, ki jo mnogi pripisujejo prav njej. Po zadnji raziskavi, ki jo je naredila agencija Insa za časopis Bild, se unija CDU/CSU spet krepi, prav tako liberalna FDP, AfD pa je v primerjavi s prejšnjo raziskavo izgubila pol točke. Če bi bile volitve zdaj, bi AfD še vedno prišla v parlament. V Nemčiji so letos zaznali več kot 700 napadov na zatočišča za begunce, leto prej jih je bilo manj kot 200.
Številna takšna dejanja pripisujejo članom in simpatizerjem NPD, še posebej na vzhodu Nemčije in povsod, kjer si ti prizadevajo za »nacionalno osvobojena ozemlja«. Skrajni stranki je v deželi Mecklenburg - Predpomorjanska uspelo priti v parlament, Udo Voigt, ki je vodil NPD med letoma 1996 in 2011, pa sedi tudi v evropskem. Nekateri verjamejo, da je obračun s stranko, ki je svojčas predlagala za Nobelovo nagrado Rudolfa Hessa, že skorajda stvar politične higiene.
Če so njihove razprave o rasah in beguncih najmanj neokusne, jih nasprotovanje »liberalnemu kapitalizmu«, severnoatlantski vojaški zvezi Nato in Evropski uniji druži s skrajnimi levičarji. Kritiki se bojijo, da bo ustavno sodišče odprlo politično Pandorino skrinjico.
