Tiskane izdaje
Baltske države, Poljska in velik del Skandinavije že nekaj časa zaskrbljeno spremlja ruske vojaške dejavnosti na severu Evrope. Nato se je na zaskrbljenost svojih članic že odzval z več manjšimi manevri, do zdaj največji, na katerih ob šestih ključnih zaveznicah vojaškega pakta sodelujejo tudi Švedska, Finska in Švica, pa potekajo ta teden.
Zavezništvo naj bi s tokratno vojaško vajo preverilo predvsem svojo uigranost v primeru, če bi bilo nad severnimi morji in severom Evrope potrebno uvesti cono prepovedi poletov. Fiktivni scenarij manevrov namreč po besedah švedskega letalskega polkovnika Carl-Johana Edströma, ki v imenu nečlanic sodeluje pri poveljevanju, predvideva urjenje podobne zapore zračnega prostora, kot jo je Nato v skladu z mandatom Združenih narodov leta 2011 uvedel nad Libijo. Zavezništvo naj bi torej po eni strani preverilo usklajenost svojih letalskih sil za izvedbo take zapore zračnega prostora, po drugi strani pa naj bi ruskim letalskim silam, ki so v zadnjem času na severu Evrope po trditvah Nata že večkrat kršile zračni prostor zaveznic, kar se da jasno demonstriralo, da se je, če bo treba, pripravljeno ustrezno odzvati.
V manevrih, ki so se začeli v ponedeljek in bodo pod skupnim naslovom »Arctic Challenge Exercise 2015« trajali vse do 4. junija, sodeluje več kot sto vojaških letal in 4000 vojakov iz šestih najmočnejših članic Nata (Nemčija, Norveška, Velika Britanija, Nizozemska, Francija in ZDA), ki se jim bodo prvič s svojimi letalskimi silami pridružile tudi Švedska, Finska in Švica.
Tudi Rusi vadijo
Nobenega dvoma ni, da te vojaške vaje potekajo v času izjemnih napetosti, ki jih je zaradi ukrajinske krize čutiti na celotnem severu Evrope. Zlasti tri majhne baltske članice zavezništva (Litva, Latvija in Estonija) so zaradi svojih relativno velikih ruskih manjšin bojijo, da bi se jim, podobno kot na vzhodu Ukrajine, lahko začeli »dogajati zeleni možički« in rusko podtalno destabiliziranje notranjepolitičnih razmer, kar bi hitro lahko vodilo v hujšo krizo. Zato Nato že ves čas pozivajo, naj kljub obljubljenim silam za hitro posredovanje na njihovih ozemljih dodatno namesti čim več svojih vojakov.
Svojo zaskrbljenost pa zaradi naraščanja napetosti zadnje čase vse pogosteje izražajo tudi skandinavske države, ki se pritožujejo predvsem nad »skrivnostnimi« ruskimi podmornicami v svojih ozemeljskih vodah in zaradi izjemno »tesnih« preletov ruskih vojaških letal, ki brez vključenih transponderjev izzivalno kršijo zračni prostor ali pa povsem od blizu spremljajo potniška letala.
Tovrstne provokacije, ki jih zaradi zaostrenih odnosov potencirata tako Zahod kot Rusija so že same po sebi dovolj nevarne, saj hitro lahko privedejo do naključnega vojaškega incidenta s povsem nepredvidljivimi posledicami. Moskva in Washington sta zato pred kratkim znova uvedla celo tako imenovani »rdeči telefon«, ki smo ga poznali v časih hladne vojne, vendar izzivanjem in grožnjam kljub temu ni videti konca.
Ruska stran je namreč na napovedane manevre Nata na severu Evrope takoj odgovorila s svojimi letalskimi manevri. Predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih Vladimir Putin je namreč po besedah obrambnega ministra Sergeja Šoiguja ukazal, da morajo ruske letalske sile na območju Urala in zahodne Sibirije preveriti usposobljenost več kot 250 letal in 12.000 vojakov, ki naj prav tako urijo »obrambo pred sovražnimi letalskimi napadi«. Manevri bodo resda trajali le nekaj dni, po trditvah Moskve pa tudi niso bili nenapovedani, kot trdi Zahod. Kremelj je z njimi menda namenoma seznanili samo Evropo (Organizacijo za varnost in sodelovanje – Ovse), kar pa seveda ne spremni dejstva, da nekdanji jedrski nasprotnici iz časov hladne vojne tudi s takimi potezami namerno zaostrujeta odnose in povečujeta napetost.
Diplomacija in oboroževanje
Iz diplomatskih krogov je sicer slišati, da so se najhujše zamere med Moskvo in Washingtonom po nedavnem obisku ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja v Sočiju, kjer se je sestal s Putinom in ruskim zunanjim ministrom Lavrovom, menda precej polegle. Obe strani sta menda »signalizirali« pripravljenost na mirno rešitev ukrajinske krize, kar je bilo zaznati tudi iz nastopa Kerryja na srečanju zunanjih ministrov Nata v turški Antaliji. Preobrat so opazovalci razlagali z dejstvom, da zaostrovanje ob vseh drugih veliko hujših svetovnih problemih ne koristi nobeni strani in da naj bi diplomacija zato znova dobila priložnost. Kar pa je ob dejstvu, da na tokratnih manevrih Nata na severu Evrope sodelujejo tudi take države, kot so Švedska, Finska in Švica, in da se do zdaj vedno miroljubna Skandinavija neverjetno hitro oborožuje, težko verjeti. Norvežani so namreč pred kratkim namenili kar za sedem milijard evrov za nakup 52 bojnih letal, še šest milijard pa bodo porabili za druge vojaške projekte, Švedi nameravajo svojo armado do leta 2020 okrepiti z najmanj dodatno milijardo evrov, Finska je preventivno aktivirala 900.000 rezervistov, Danska pa kupuje za štiri milijarde evrov letal in druge vojaške tehnike. Kot da bi na severu Evrope poznali stavek pokojnega jugoslovanskega maršala, po katerem je treba živeti, kot da bo sto let mir, in se pripravljati, kot da bo jutri vojna.
