Tiskane izdaje
Pri ECB imajo zdaj še druge skrbi. Potem ko je član izvršilnega odbora Benoît Coeuré v ponedeljek zvečer pred izbrano skupino bankirjev in upravljavcev velikih finančnih skladov govoril o prihodnjem nakupovanju državnih obveznic in vrednostnih papirjev, je evro bliskovito izgubil del vrednosti. Ko gre za Grčijo, Evropska centralna banka očitno noče biti ustanova, ki bo državi spodmaknila preprogo, pa čeprav po prepričanju kritikov ni zadolžena za ohranjanje državne solventnosti.
Mario Draghi
Nemška kanclerka Angela Merkel pa še naprej išče skupne točke in je s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom priporočila Grčiji, naj do konca meseca sklene dogovor z upniki o finančni pomoči. »Interes vseh je, da Grčija ostane v evrskem območju, zato je interes vseh tudi trajni sporazum,« je v torek v Berlinu povedal tudi Hollande. V upanju na politični dogovor so se vsaj v začetku tedna vrednosti atenske borze povečevale, Angela Merkel in Hollande pa sta napovedala dodatne pogovore z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom na današnjem vrhu vzhodnega partnerstva v Rigi.
Dobro obveščeni poročajo o kanclerkinem prepričevanju visokih politikov svoje stranke, naj se ne uprejo morebitnemu dogovoru z Grčijo. Po oceni agencije Bloomberg se kar tretjina parlamentarcev unije CDU/CSU nagiba k uporu, če bodo spet prisiljeni potrjevati nove odpustke Grčiji, ne da bi ta država izpolnila svoje obveznosti, kanclerka pa svari pred nestabilnostjo na vsem območju, če bo Grčija prisiljena izstopiti iz skupne evropske valute. »Ali naj do zadnje potankosti odločamo, koliko lahko potrošijo Grki in kakšne dohodke lahko imajo?« se je v intervjuju za ameriško tiskovno agencijo vprašal visoki predstavnik finančnega ministra Thomas Steffen.
»Vemo, da velik del grškega prebivalstva trpi, grška vlada pa vseeno ne naredi tistega, kar bi bilo potrebno za končanje tega trpljenja,« nemški mediji navajajo finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, a tudi on pravi, da nimajo pri roki načrta B. Pri tem je njegov grški kolega Varufakis že prej poudarjal, da bodo najprej izplačevali pokojnine in šele potem poravnavali dolgove. Vlada je zavračala tudi možnost nižanja plač in pokojnin. Grška vlada še naprej zahteva več časa za vračanje dolgov, neodvisno od tega pa od Nemčije tudi neznanske, skoraj 300-milijardne odškodnine za nacistično divjanje med drugo svetovno vojno.
Cipras se ne sme kar tako izmazati, robantijo konservativni komentatorji in opozarjajo, da je Grčija pod prejšnjim premierom Antonisom Samarasom že dosegla solidno gospodarsko rast. »Grexit je slaba možnost, a ne več najslabša, saj bo grški obstanek še bolj spremenil evrsko območje in Evropsko unijo kot pa izstop,« je nedavno pisal Weltov Olaf Gersemann. »Obe uniji lahko delujeta le, če članice soglašajo s temeljnimi standardi.« Komentatorja moti »navada« nekaterih evrskih držav, da pripisujejo krivdo za vse težave drugim: trgom, špekulantom, Američanom, Nemcem, medtem pa evropska komisija ne uveljavlja že prej ohlapno izvajanih pravil kot maastrichtske omejitve proračunskega zadolževanja ali dogovorov iz reševanja skupne evropske valute. Novo razsežnost teh procesov po avtorjevem prepričanju prinaša vlada grškega premiera Aleksisa Ciprasa, »ki hoče pomoč, a zavrača samopomoč, ki bi bila nujna za osvoboditev države iz gospodarske predmodernosti«.
Alternativni scenariji
Če grška vlada ne bo pripravljena skleniti kompromisa, menda tudi »institucija, ki se je prej imenovala trojka«, že razmišlja o alternativnih scenarijih, med njimi menda celo o uvedbi paralelne valute. Tako ob navedbah, da je borzna vrednost kanadske tiskarne denarja Fortress Paper nenadoma zrasla za 40 odstotkov, ugibajo nemški mediji, ki jim gre na živce grška protireformna trma. Če je za nekatere to znamenje, da je grška vlada naročila tiskanje »gevra« ali celo nove drahme, v Bruslju in Berlinu še naprej poudarjajo, da bodo naredili vse za grški obstanek v skupni evropski valuti.
