Tiskane izdaje
Sedem let po izbruhu dolžniške krize Grčija verjame, da ji za financiranje njenega delovanja ne bo treba skleniti novega, že četrtega programa pomoči. Med ključnimi razlogi za to so pozitivni gospodarski kazalniki in nekoliko izboljšan fiskalni položaj države ter pričakovanje, da bo trojka mednarodnih posojilodajalcev po koncu tretjega programa pomoči podprla razbremenitev grškega dolga, o katerem se večina ekonomistov strinja, da je nevzdržen.
Grška gospodarska rast je v zadnjih dveh letih presegla pričakovanja, napovedi za prihodnost so prav tako ugodne. Grško finančno ministrstvo je ta mesec potrdilo, da bo država letos izpolnila proračunske cilje in imela proračunski presežek v višini vsaj 1,75 odstotka bruto domačega proizvoda. Oboje je znak, da ukrepi, ki jih je Grčija sprejela v okviru tretjega programa pomoči in veljajo od leta 2015, učinkujejo. Analitiki so kljub temu opozorili, da je grška javnofinančna slika še vedno daleč od tiste, ki bi omogočala normalno zadolževanje. Grški javni dolg je pri 180 odstotkih bruto domačega proizvoda previsok. Brez njegovega obsežnega prestrukturiranja, so opozorili, načrti o vrnitvi države na finančne trge ne bodo uresničljivi.
Skupni cilj za obe strani
Najnovejša revizija tretjega programa pomoči, ki se bo začela prihodnji mesec, bo po napovedih grške vlade končana do izteka leta. Njen uspeh je pogoj za to, da se lahko Grčija in predstavniki posojilodajalcev začnejo pogovarjati o izstopu države iz 86 milijard evrov vrednega programa, o katerem v Atenah in Bruslju napovedujejo, da bo zadnji. Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je uspešen sklep programa med ponedeljkovim obiskom v Grčiji označil za »skupni cilj za obe strani«. »Poskrbeti moramo, da bo Grčija popolnoma pripravljena na ta korak,« je dodal nizozemski finančni minister in potrdil, da bo evrska skupina po koncu tretjega programa proučila možnosti nadaljnje razbremenitve grškega dolga. Na to računajo tudi v Atenah, kjer v prihodnjega pol leta načrtujejo izdajo novih obveznic.
Številni analitiki kljub temu dvomijo, da lahko Grčija v tako kratkem času znova postane finančno neodvisna. »Tudi če grška gospodarska rast dobi dodaten zagon v letih 2017 in 2018 ter s tem prispeva k zmanjšanju razmerja med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom, bo dolg še vedno zelo visok, več kot 80 odstotkov celotne mase bodo predstavljala posojila uradnih posojilodajalcev,« je v pogovoru za Delo pojasnil Zsolt Darvas, strokovnjak za makroekonomska vprašanja v bruseljskem možganskem trustu Bruegel. »Grško politiko in gospodarski razvoj bodo zaznamovale velike negotovosti. Nepredstavljivo je, da bi se lahko država pod takšnimi pogoji zadolževala na trgu z vzdržnimi obrestmi.«
Prestrukturiranje
»Pričakujem, da bomo priča nekakšni obliki prestrukturiranja dolga, na primer podaljšanju veljavnosti evropskih posojil in odlaganju plačila obresti, a to ne bo dovolj,« je opozoril sogovornik. Podobne pomisleke so izrazili bonitetne agencije, nekateri opozicijski politiki, ki opozarjajo na nevarnost, da Grčija po izteku tretjega programa tudi v najboljšem primeru ne bo mogla sama plavati, in Mednarodni denarni sklad (IMF), ki pogojuje sodelovanje v programu z znižanjem grškega javnega dolga na vzdržno raven.
Napredek na tem področju so do zdaj preprečevali predvsem politični pomisleki, zlasti v največji članici Evropske unije. Nekateri strokovnjaki so se nadejali, da bo ponovna izvolitev Angele Merkel na nedavnih nemških volitvah odprla okno priložnosti za rešitev vprašanja prestrukturiranja grškega dolga, čemur se je Nemčija v zadnjih letih močno upirala. Toda slaba predstava vladajoče krščanskodemokratske unije (CDU) je odprla vrata v vladno koalicijo liberalcem (FDP), ki so med kampanjo med drugim zagovarjali izstop Grčije iz evrskega območja. Njihovega vodjo Christiana Lindnerja so v zadnjih dneh omenjali kot kandidata za naslednika dosedanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja.
Občutek nelagodja
Zsolt Darvas ne verjame, da bo izid nemških zveznih volitev bistveno vplival na položaj Grčije, podobno pričakovanje je po poročanju časnika Katimerini med obiskom Aten ta teden izrazil tudi vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem. »Res je, da je stranka FDP, ki bi lahko postala del nove koalicije, predlagala izključitev države iz evrskega območja. Toda takšni predlogi so, vsaj začasno, čista fantazija, v nasprotju s kakršnokoli pravno, politično in ekonomsko realnostjo,« je prepričan Darvas. Angela Merkel po njegovem nikoli ne bo sprejela takšnih rešitev, nemško stališče do Grčije pa je že tako zelo ostro. »Nemčija vztraja, da bo zmanjšanje grškega dolga prišlo v poštev šele na koncu tretjega reševalnega programa, samo če bo Grčija izpolnila določene pogoje in le v tolikšnem obsegu, kolikor je nujno potrebno.«
V Grčiji kljub vsemu gledajo na nemški volilni izid z občutkom nelagodja. Pojavljajo se skrbi, da bi lahko politične razmere v Nemčiji postavile pod vprašaj hiter zaključek revizije tretjega programa pomoči in s tem ogrozile prihodnje načrte Sirizine vlade. V trenutnem položaju tej ne preostane drugega, kot da stori vse, da bo pregled napredka države izpeljan v najkrajšem možnem času. Potek preteklih revizij ni razlog za pretiran optimizem. Zadnja se je zavlekla na skoraj pol leta, ker se pogajalci niso mogli dogovoriti o odprtih fiskalnih vprašanjih in obsegu reforme trga dela. Tokratna revizija bo med drugim osredotočena na slaba posojila, državni proračun za prihodnje leto, energetski sektor in potek privatizacije.
»Uveljavljanje reform je težek proces, podrejen številnim političnim izzivom, med drugim zato, ker je vrsta reform diametralno nasprotnih obljubam, ki jih je dala trenutna vlada,« je poudaril Darvas. A to ne pomeni, da grška vlada in parlament ne razumeta ekonomske in politične realnosti, v kateri je država. Pred Grčijo je dolgih enajst mesecev.
