Tiskane izdaje
Glasgow − Škotska vlada bo prihodnji teden predstavila predlog zakona za razpis drugega referenduma o neodvisnosti, je med kongresom Škotske narodne stranke (SNP) napovedala njena voditeljica Nicola Sturgeon.
Odločitev vlade v Edinburgu še ne pomeni, da bodo Škoti kaj kmalu znova odšli na volišča in odločali o tem, ali naj se odcepijo od Anglije, Walesa in Severne Irske. Predlog bo šel najprej skozi javno obravnavo, vprašanje pa je, ali bo ta nacionaliste opremila z dovolj samozavesti, da se bodo dejansko podali v boj za ponovitev referenduma izpred dveh let.
Ščitenje škotskih interesov
18. septembra 2014 je 55 odstotkov škotskih volivcev glasovalo proti neodvisnosti, toda upanje, da bo referendumski izid za vsaj nekaj desetletij rešil škotsko vprašanje, je hitro ugasnilo. SNP izkoristi tako rekoč vsako priložnost, ki jo dobi, da zagrozi z izvedbo novega glasovanja. Svojo priložnost je prepoznala v brexitu in številnih vprašanjih, ki jih ta poraja tako za prihodnost Škotske kot drugih delov države.
»Če mislite, da nisem pripravljena storiti vsega za zaščito interesov Škotske, se motite,« je Sturgeonova povedala delegatom svoje stranke. »Če nam ne morete ali nočete omogočiti, da zaščitimo svoje interese znotraj Združenega kraljestva, mora Škotska imeti možnost, da se znova odloči o tem, ali želi ubrati drugo pot.« Prva ministrica je v govoru nagovarjala britansko premierko Thereso May, ki vztraja, da njena vlada škotskim nacionalistom ne bo pustila, da v poreferendumskem obdobju vnašajo razdor med štiri narode, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Država se bo z EU po zagotovilih premierke pogajala kot celota in bo tudi izstopila iz EU kot celota.
Večina proti neodvisnosti
Groženj, ki prihajajo iz Edinburga, v Londonu ne jemljejo več tako resno, kot pred dvema letoma, saj obstaja splošno prepričanje, da je nevarnost razpada države minila. To po svoje kažejo tudi dejanja SNP. Sturgeonova je pred referendumom o izstopu iz EU obljubila, da bo pozvala k izvedbi novega referenduma, če bo zaznala, da se je škotsko javno mnenje močno prevesilo v prid neodvisnosti. Toda to se doslej ni zgodilo. Raziskave kažejo, da volivci niso spremenili svojega mnenja, tudi po 23. juniju ne, ko je večina Britancev glasovala za izstop iz EU, večina Škotov pa je podprla nadaljnje članstvo države v osemindvajseterici. V najnovejši javnomnenjski anketi časnika Herald je podporo neodvisnosti izrazilo samo 38 odstotkov Škotov, 47 odstotkov pa ji nasprotuje.
SNP je izgubila precejšen del upanja, da bo brexit obudil željo po neodvisnosti. Njeno vodstvo se zaveda, da bi ponoven referendumski neuspeh pomenil konec sanj, stranko pa po vsej verjetnosti obsodil na propad. Tudi zato gre, kot ugotavljajo pri Guardianu, napoved Sturgeonove razumeti predvsem kot pogajalsko izhodišče, in ne kot dejanski korak v smeri drugega referenduma. SNP še vedno verjame, da lahko iz spora z Londonom zaradi pogojev izstopa iz EU izide kot zmagovalka. V zameno za politični mir se je pripravljena zadovoljiti tudi s čim manjšim, denimo večjo obliko avtonomije.
Sturgeonova trdi, da bo trda oblika brexita − torej tudi slovo od skupnega trga − temeljito spremenila Združeno kraljestvo. Zato bo škotska vlada vztrajala pri tem, da se za Škotsko v pogajanjih z EU zagotovi poseben status. To bi pomenilo, da bi škotski parlament dobil nove pristojnosti − tiste, ki so zdaj v domeni EU, pa tudi nekatere druge. Moral bi imeti moč, da sklepa mednarodne pogodbe. Zadnjo besedo bi moral imeti tudi glede nadzora nad priseljevanjem.
