Tiskane izdaje
Berlin – Po decembrskem obisku slovenskega šefa diplomacije Karla Erjavca v Berlinu prihaja danes v Slovenijo nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Visoki predstavnik ene najpomembnejših gospodarskih partneric naše države ter tesne zaveznice v Evropski uniji, evrskem območju in Natu se bo z gostiteljem ministrom Erjavcem in predsednikom Borutom Pahorjem pogovarjal tudi o nadaljnjem razvoju evropske sosedske politike in približevanju držav zahodnega Balkana evropskim integracijam.
Socialdemokratski voditelj pred prihodom v Slovenijo obiskuje Hrvaško, v torek pa je v Srbiji in na Kosovu poudaril nemško podporo za nujne reforme na poti v Evropsko unijo v teh državah in še posebej za normalizacijo odnosov med njima.
Ob novem valu kosovskega priseljevanja v Nemčijo v začetku letošnjega leta je Frank-Walter Steinmeier v Prištini opozoril pred iluzijami in ustvarjanjem dobičkov na račun prizadetih, v Beogradu pa se je v vlogi prihodnjega predsedujočega Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) s predstavniki sedanje predsedujoče Srbije ter prejšnje Švice pogovarjal tudi o napetem položaju v Ukrajini in nadaljnjem uresničevanju sporazuma iz Minska.
Nemčija in Slovenija sta zaskrbljeni zaradi težav evrskega območja in še posebej zaradi Grčije, za katero obe jamčita s svojim denarjem. Nemčija poudarja, da morajo vse evrske države poskrbeti za trajnostne proračune in večjo konkurenčnost. Kaj svetujete tistim, ki se pritožujejo, da vse članice evrskega območja ne morejo biti tako velike izvoznice kot Nemčija?
Evropi ali evrskemu območju nikakor ne smemo vsiliti enega gospodarskega modela. Ravno nasprotno: Evropa je raznolikost. Naša celina ponuja veliko poti za uspešnost države in gospodarstva. Vendar sta, kot kaže, za cvetoče gospodarstvo in zaupanje ljudi vedno pomembna dva elementa: stabilen državni proračun in konkurenčna podjetja. Vsi skupaj si prizadevamo, da bi bil obstoj Evropejcev v globaliziranem svetu 21. stoletja zagotovljen in bi imeli naši otroci enake možnosti, kot smo jih imeli mi.
Seveda so lahko reforme v državah članicah EU delno zelo boleče za posamezne državljane, bolj ko odlašamo z njimi, težji je ta proces. Zato moramo biti še posebej pozorni na oblikovanje socialno uravnoteženih reform in da ne bodo njihove žrtve zgolj najbolj ranljivi. Tudi zaradi njih moramo poskrbeti, da se bo Evropa hitro vrnila k trajnostni rasti. Za večino držav članic so znamenja dokaj obetavna.
Nekateri nemški ekonomisti Grčiji svetujejo izstop iz evrskega območja, saj bi se po njihovem prepričanju država z drahmo ali novo valuto bolje razvijala. Lahko po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih, to sploh še izključite?
Vsi Evropejci si neutrudno prizadevajo, da bi Grčija ostala v evrskem območju. Na žalost smo od letošnjega februarja izgubili veliko časa, a v zadnjih dneh se zdi, da pogajanja s partnerji v Atenah ponovno pridobivajo na hitrosti. Dobro bi bilo, če bi tako ostalo in bi se lahko do maja ali junija sporazumeli o pozitivnem sklepu programa. Časa ni veliko, a ga je vendar dovolj. Verjamem, da se naši grški partnerji zavedajo resnosti položaja.
Kriza v Ukrajini je še precej oddaljena od dokončne rešitve; odnosi EU in Nata z Rusijo so še naprej zelo napeti, spremljamo lahko vojaške grožnje, na primer v baltiških državah, EU kritizira cenovno politiko Gazproma. Kako ocenjujete položaj?
S sporazumi iz Minska, ki so v bistvu načrt za ublažitev krize na vzhodu Ukrajine, nam je uspelo preprečiti, da bi konflikt ušel nadzoru. Pri uresničevanju Minska smo z umikom težkega orožja in prekinitvijo spopadov naredili pomembne prve korake. To je dobro, vendar še zdaleč ni dovolj. Sedaj je pomembno predvsem spodbujanje političnega procesa. Pri tem ne smemo popustiti.
Nevarnosti, ki izhaja iz konflikta na vzhodu Ukrajine, namreč za Evropo še ni konec. Pomembno je, da v Evropski uniji še naprej delujemo usklajeno in vztrajamo pri dvojnem pristopu – z jasnimi sporočili Rusiji, če je treba, tudi s sankcijami, in hkrati z odprtostjo za dialog. Zato se Nemčija tesno usklajuje tudi s partnerji iz Vzhodne Evrope. Jasno nam je, da je Evropa močna takrat, ko govori z enotnim glasom.
Katastrofa z begunci v Sredozemskem morju je grozljiva. Kaj bi bilo treba narediti, da preprečimo še več žrtev?
Evropejci ne smemo biti ravnodušni ob dejstvu, da v Sredozemskem morju na poti v Evropo umre toliko ljudi. Zato se je treba na vso moč truditi, da bi našli rešitev problema z begunci v Sredozemskem morju. To zadeva predvsem reševanje na morju. Evropski svet je prejšnji teden postavil v središče reševanje človeških življenj, za okrepitev pomoči se bodo sredstva za misijo Frontex potrojila. Nemška vlada je ponudila dve vojaški ladji.
Prizadevamo si tudi za pregon tihotapcev ljudi, ki z brezobzirnim pohlepom po dobičku zavestno jemljejo v zakup človeške smrti. Voditelji držav in vlad so se prejšnji teden dogovorili tudi o teh ukrepih in visoka predstavnica zdaj pripravlja predloge za njihovo izvedbo.
Začeti pa moramo pri izvoru težav: pri krizah v državah, ki so tako kot, na primer, Libija za mnoge begunce tranzitne države. Zato bo EU Afriški uniji in prizadetim državam predlagala vrh za obravnavo teh vprašanj.
Potrebujemo tudi pravičnejšo razporeditev beguncev v Evropi: šest od 28 držav EU, med njimi Nemčija, zdaj sprejme osemdeset odstotkov beguncev iz Sredozemlja. Nemčija je lani z nekaj več kot dvesto tisoč prosilci za azil sprejela največ beguncev. Upamo, da bomo lahko sklenili nov dogovor v duhu vseevropske odgovornosti.
Nemčija in Slovenija sta partnerici v EU in evrskem območju ter zaveznici v Natu. Kakšno sporočilo prinašate v Ljubljano, o katerih temah boste govorili?
Nemčija in Slovenija imata odlične bilateralne odnose. To pomaga pri skupnem pospeševanju pomembnih tem znotraj Evropske unije. Med drugim bomo govorili o nadaljnjem razvoju evropske sosedske politike, za katero imata Nemčija in Slovenija poseben interes.
Glede na dramatičen položaj beguncev v Sredozemskem morju se bomo pogovarjali tudi o evropski priseljenski politiki in o ravnanju z begunci v okolici Sredozemskega morja. Slovenija je vzor in most za približevanje držav zahodnega Balkana EU in Natu. Tudi to bo vsekakor ena od tem mojega obiska.
