Tiskane izdaje
Evropska komisija je zaostrila spor s konservativno vlado v Varšavi, Poljska lahko postane prva država članica Evropske unije, ki bi jo doletele sankcije zaradi nespoštovanja vladavine prava. Kljub kritikam vladajoča stranka Pravo in pravica ne popušča.
Ministrska predsednica Beata Szydło je v petek očitno zaostrila konflikt, izjavila je, da je Poljska suverena država in ne bo klonila pod zunanjim pritiskom. »Ali želite, da o Poljski odločajo Poljaki?« je rekla v govoru v parlamentu.
Minulo sredo je komisija dala Poljski pet dni časa za to, da pokaže »veliki napredek« oziroma se odzove na evropske očitke o kontroveznih spremembah na ustavnem sodišču in državnih medijih. Če sprememb do danes ne bo, lahko sledi »mnenje« komisije, in to bi utegnila biti pot v resnejše sankcije, končni izid pa je lahko celo odvzem glasovalnih pravic o evropski zakonodaji. To je scenarij brez precedensa, takšne možnosti Evropska unija še nikoli ni uporabila.
Evropska komisija je pred dnevi na svojem rednem tedenskem srečanju, kolegiju 28 komisarjev, obravnavala stanje pravne države na Poljskem. Prvega podpredsednika Fransa Timmermansa je pooblastila, da v ponedeljek sprejme osnutek mnenja, če Varšava do takrat ne bo sprejela ustreznih ukrepov ter odpravila evropskih očitkov in pomislekov, so zapisali v tiskovnem sporočilu na spletni strani komisije.
Spor z Brusljem se je zaostril januarja, ko je komisija odkrito problematizirala vladne reforme in sprožila postopek preverjanja, koliko vlada stranke Pravo in pravica (PiS) krši demokratična pravila EU. Evropski očitki se nanašajo na imenovanje članov ustavnega sodišča, spremembe zakona o ustavnem sodišču in ocene ustavnosti nove zakonodaje.
Minister za evropske zadeve Konrad Szymański je pred dnevi domačim novinarjem povedal, da država »potrebuje več časa« in da se ne more odzvati tako na
Večina evropskih virov, od časopisja do »think tankov«, je razmeroma skeptična glede možnosti za rešitev poljske ustavne krize oziroma tega, da bi se tamkajšnja vlada vdala. Ne glede na kritike evropske komisije in evropskega parlamenta je uradna Varšava videti odločena, da bo nadaljevala svoje začrtano preurejanje poljskega političnega sistema, so zapisali, na primer v Evropskem svetu za zunanje odnose (ECFR) in opomnili na usihanje moči Poljske v Evropski uniji.
Med ukrepi lani imenovane desnosredinske vlade so bili za Bruselj še posebno problematični imenovanje ustavnih sodnikov, neizvajanje sodb ustavnega sodišča v določenih časovnih obdobjih, neustavnost pravosodne reforme kot take. Velike pomisleke vzbuja tudi zamenjava upravnega odbora poljske državne televizije in radijskih programov.
Trk z najljubšo zaveznico
Poljska pa je razburjena tudi zaradi Billa Clintona. Nekdanji ameriški predsednik je opozoril, da se največja vzhodnoevropska članica EU in Nata odmika od demokratičnih standardov; rekel je, da si Poljska in Madžarska postajata avtoritarni državi prizadevati za vodenje po vzoru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Na izjave z druge strani Atlantika, od najljubše zaveznice, se je odzvala premierka Beata Szydło in zahtevala opravičilo.
Clinton je namreč spomnil, da »Poljska in Madžarska ne bi bili svobodni brez Združenih držav in konca hladne volje«, a kaj, »ko jima demokracija očitno prinaša preveč težav«. »Želita si vodenje po vzoru Putina – dajte nam avtoritarnega diktatorja in tujcem ne dovolite blizu. Se sliši znano?« je AFP povzel Clintonovo izjavo na nedavnem predvolilnem zborovanju ameriških demokratov.
Komentar Jarosława Kaczyńskega, predsednika vladajoče stranke PiS, imenovani v vladi sicer nima nobenega položaja, je bil besen. »Vsakdo, ki trdi, da na Poljskem danes ni demokracije, mora poiskati zdravniško pomoč.« Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó pa se je odzval z besedami, da Bill Clinton ve, da Madžari o prihodnosti Madžarske odločajo na demokratičnih parlamentarnih volitvah.
