Tiskane izdaje
Bruselj – S približevanjem konca leta se na bruseljskem odru začenja tradicionalna bitka med evropskimi parlamentarci in članicami zaradi polnjenja blagajne EU. Rok za sprejetje sporazuma med njimi se bo iztekel v ponedeljek.
Unija ima sicer sedemletni proračun, poimenovan večletni finančni okvir za obdobje od 2014 do 2020, ki je po načrtovanih zavezah vreden okoli 960 milijard evrov, toda vsako leto morajo še natančneje opredeliti, kako se bo blagajna polnila in praznila. Evropski finančni ministri – Slovenijo je zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio – so pozno ponoči v pogajanjih s predstavniki parlamentarcev še kovali kompromis, s katerimi bi prekinili mrtvi tek. Rok za sprejetje sporazuma med njimi se bo iztekel v ponedeljek.
Neplačevanje obveznosti
Članice, ki z lastnimi prispevki napolnijo 75 odstotkov proračuna, zahtevajo, da plačila prihodnje leto ne smejo biti višja od 140 milijard evrov. Parlamentarci pričakujejo za okoli šest milijard višji znesek. Iskanje rešitve otežujejo težave pri plačevanju obveznosti iz proračuna EU. Ker v evropskem proračunu – drugače kot v članicah – ne sme biti primanjkljaja, primanjkljaj iz leta v leto pokrivajo z inovativnimi metodami: prerazporejanjem denarja med postavkami in prenašanjem obveznosti na prihodnje leto. Posledica tega je, da je primanjkljaj konec leta vse večji.
To pomeni, da Bruselj konec leta ne more več poravnati vseh svojih obveznosti. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je že večkrat dramatično opozarjal, da evropska komisija drsi v bankrot. Medtem ko je primanjkljaj leta 2010 še znašal pet milijard, se je do konca lanskega leta po sistemu snežne kepe povečal na 23,4 milijarde evrov.
Letos se po izračunih parlamentarcev bliža 30 milijardam. Posledica tega je, da evropska komisija članicam ne more pravočasno izplačati denarja za projekte. Samo Slovenija ima že za več kot 300 milijonov evrov neplačanih računov.
Eden od glavnih razlogov za težave evropske blagajne je edinstveni sistem, ki razlikuje med plačili in načelnimi zavezami z razponom več let, saj so evropski projekti investicijski in trajajo več let.
Na ravni celotnega sedemletnega proračunskega obdobja zaveze kot politični signal znašajo 960 milijard, vrednost dejansko načrtovanih plačil je 908 milijard evrov. Razlika vsako leto povzroča težave pri polnjenju blagajne in plačilih iz nje. Ko v evropski komisiji pojasnjujejo logiko tega, zaveze primerjajo z razpoložljivim limitom na kreditni kartici. Plačila so konkretni zneski, namenjeni kmetom, malim podjetjem, razvojnim projektom ... Evropski parlament zahteva na letni ravni zmanjšanje razlike med plačili in zavezami na minimum, da se primanjkljaj ne bi več povečeval.
Letos se je začelo zmanjševanje denarja še posebno hitro, saj so se od lani začele povečevati zahteve za plačila iz programa pomoči manj razvitim članicam in regijam (kohezija) iz prejšnjega proračunskega obdobja 2007–2013, ki se še lahko porabijo do dve leti po njegovem izteku. Članice namreč hočejo v težkih časih v okviru zavez potegniti vsak evro iz evropskega proračuna. Neto prejemnice denarja iz evropske blagajne, med njimi je tudi Slovenija, si prizadevajo za čimprejšnjo rešitev težav, saj so pri njih neplačani računi za evropske projekte že orjaški.
Rešitev morda tudi nepredvideni prihodki
Težave so še večje, ker je letošnja zgornja meja za plačila za devet milijard nižja od proračuna, izvedenega lani. Manj razvite imajo na svoji strani parlamentarce, ki zahtevajo, da se pred odločitvijo o proračunu za prihodnje leto rešijo še vprašanja plačil v letošnjem letu. Eno od upanj so letošnji nepredvideni prihodki proračuna v višini pet milijard, denimo iz plačil denarni kaznih na področju konkurence. »Nismo fanatiki. Od sveta EU (članic) zahtevamo le, da plača obljubljeno,« je bentil predsednik parlamentarnega odbora z proračun Jean Arthuis.
Predvsem neto plačnice le s težkim srcem konec leta še odpirajo denarnice za pokrivanje primanjkljaja v bruseljskem proračunu. Če vpleteni ne bodo dosegli sporazuma do ponedeljka, lahko nastanejo velike težave. Evropski parlament bi proračun za prihodnje leto moral potrditi najpozneje do konca leta. V nasprotnem primeru bi bil določen z mesečnimi dvanajstinami na podlagi letošnje sestave. To bi ogrozilo številne projekte. Toda v EU je ponavadi v zadnjem trenutku vedno dosežena kompromisna rešitev.
Vplačila članic morda
