Tiskane izdaje
Bruselj, Ljubljana – Varnejše slovenske ceste (lani je bilo najmanj žrtev v zgodovini) je nekaj, kar poudarja tudi poročilo evropske komisarke Violete Bulc. V primerjavi z letom prej se je namreč število smrtnih žrtev zmanjšalo za petino, bolje je šlo le Estoniji.
Potem ko se je po letih padanja krivulja smrtnih žrtev 2014. (umrlo je 108 ljudi, 826 pa se jih je hudo poškodovalo) spet obrnila navzgor, se je preteklo leto s 104 mrtvimi in 851 hudo poškodovanimi zapisalo v zgodovino kot najvarnejše do zdaj.
Prometna varnost je kompleksna, saj rezultati ukrepov niso vidni čez noč, predvsem pa je treba temu področju nenehno namenjati pozornost. Vse se začne z ustreznim zgledom starejših najmlajšim udeležencem v prometu, pomemben je izobraževalni program, vsak evro, vložen v preventivo, se nekajkrat povrne, potem ko svoje pristavi še policija, pa je brez dvoma najpomembnejši premik v človekovi glavi, da za svojo varnost in varnost drugih lahko največ stori sam.
Pomen policijskega nadzora
Ivan Kapun, vodja sektorja za promet, o policijskem nadzoru pravi, da je zelo pomemben dejavnik pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa. »Tuje raziskave kažejo, da policijski nadzor lahko prispeva od sedem do 15 odstotkov k boljši varnosti cestnega prometa. Nadzor je eden od kamenčkov v tem mozaiku. V Sloveniji imamo v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa do leta 2022 natančno določene cilje in aktivnosti, ki jih morajo izvesti različni subjekti, ki delajo na tem področju. In te aktivnosti se izvajajo. Vse navedeno z leti pripomore k izboljšanju. Seveda so pri tem tudi odkloni v negativno smer, toda v glavnem se stanje izboljšuje. Glede policijskega nadzora lahko dodamo, da se je lani število ukrepov zoper kršitelje cestnega prometa glede na nekaj prejšnjih let povečalo.«
»Ne bi smeli prezreti, da veliko nesreč, kar 93 odstotkov, povzroči človeški dejavnik,« je opozorila komisarka za promet Violeta Bulc. Foto: Tomi Lombar/Delo
Prometno varnost v državah EU je pod drobnogled vzela tudi evropska komisija in zdaj predstavila statistične ugotovitve. Evropske ceste so sicer med najbolj varnimi na svetu, toda število smrtnih žrtev na njih je še vedno veliko in daleč od ciljev, ki naj bi bili doseženi do leta 2020.
Število smrtnih žrtev se je lani spet znižalo, na 25.300, kar je za 300 ali okoli 1,2 odstotka manj kot leto prej. V primerjavi z letom 2010 je žrtev za petino manj. Cilj je, da bi število žrtev v desetih letih, do leta 2030, prepolovili. Najuspešnejše v zmanjševanju števila žrtev so bogate severne države Švedska (25 smrti na milijon prebivalcev), Združeno kraljestvo (27) in Nizozemska (31). Na koncu lestvice so Romunija (98), Bolgarija (96) in Hrvaška (80). Povprečje v uniji je 49 žrtev.
Slovenija je s 50 smrtnimi žrtvami tik pod njim. Toda v primerjavi z letom 2016 je lani za Estonijo druga najboljša, saj se je število znižalo za petino. »Ne bi smeli prezreti, da veliko nesreč, kar 93 odstotkov, povzroči človeški dejavnik,« je opozorila komisarka za promet Violeta Bulc. Poleg tega je čedalje več hujših nesreč na podeželju. Tam je kar 55 odstotkov smrtnih žrtev, v urbanem okolju jih je bilo 37 in na avtocestah osem odstotkov.
Prihodnost je
Rešitve, kot so samodejne zavore ali preprečevanje nenadziranega zavijanja vozila, bi v prihodnosti po mnenju Bulčeve že lahko rešile marsikatero življenje. Bruselj naj bi že maja predstavil predloge za nova pravila o obvezni tehnični opremljenosti vozil. Posebna pozornost že zdaj namenjajo usposabljanju poklicnih voznikov. Tovornjakarji, denimo, so vpleteni v 18 odstotkov nesreč s smrtnim izidom.
V evropskem svetu za varnost v prometu so očitali EU, da so v zadnjih štirih letih rezultati pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev skromni. »In v tem obdobju ni bilo skoraj nobenega napredka pri konkretnih ukrepih v bitki proti smrtim in poškodbam na cestah,« je ocenil izvršni direktor Antonio Avenoso. Od evropske komisije na primer pričakujejo, da bo čim prej predlagala nove obvezne varnostne standarde za vozila in boljša pravila na področju infrastrukture.
Na poročilo evropske komisije so se odzvali tudi v agenciji za varnost prometa. Direktor Igor Velov je sporočil, da je bilo »po izjemnem rezultatu v letu 2014 in nekaj nihanjih v naslednjih dveh letih leto 2017 spet izjemno. Tudi po statistiki, ki jo uradno vodimo v Sloveniji zadnjih 60 let, je bilo leto 2017 najboljše v vsej zgodovini. Veseli nas, da je tudi evropska komisija prepoznala naša prizadevanja in odločnost, predvsem pa naše delo, delo vseh nas, tudi agencije, ki se trudimo za izboljšanje prometne varnosti. Že pred leti smo kritike opozarjali, da so leta, ko pride do odstopanj v prometni varnosti, vendar smo kljub pritiskom vztrajali in še naprej izvajali številne projekte in programe. Osredotočeni smo bili na dolgoročne cilje in ta raziskava samo pritrjuje, da smo na pravi poti. Seveda pa nas, kot ugotavljajo tudi pri evropski komisiji, čaka še kar nekaj dela.«
