Tiskane izdaje
Bruselj − Sodelovali bomo z vlado Aleksisa Ciprasa, želimo si, da Grčija ostane v območju evra, Atene bodo morale spoštovati sprejete reformno-varčevalne obveznosti. To so bila glavna bruseljska sporočila dan po grških volitvah in Ciprasovem zmagoslavju.
Ob robu zasedanja finančnih ministrov evrske skupine je bilo čutiti nekaj negotovosti glede razvoja dogodkov. »Govorjenje o odpisu dolgov ni smiselno,« je opozoril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Tudi njegov nizozemski kolega, vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem je bil ob prihodu v bruseljsko palačo Justus Lipsius nedvoumen: »Članstvo v območju evra pomeni spoštovanje zavez in pravil.«
Cilj: stabilna zadolženost
»Z zmanjšanjem obresti in podaljšanjem zapadlosti posojil je bilo že veliko narejenega za zmanjšanje dolžniškega bremena Grčije,« je dejal Dijsselbloem. Podpore odpisu dolgov menda ni. Še blažje pogoje so v evrski skupini leta 2012 obljubili že dosedanjemu premieru Antonisu Samarasu, da bi Grčija laže dosegla stabilno zadolženost. A pogoj za nadaljnje odpustke je izpolnjevanje sprejetih zavez.
Časa za kompromis med Atenami in upniki ni veliko. Položaj je predvidljiv le še do konca februarja, ko se bo iztekel za dva meseca podaljšani rešilni program. Da bi ga nadaljevali, bi moral Cipras vsaj povedati, kako namerava uresničevati zaveze. Brez tega in pozitivnega mnenja trojke o uresničevanju zavez Atene ne bodo več mogle črpati pomoči evropskih partnerjev in mednarodnega denarnega sklada, brez tega pa bi Grčija v nekaj mesecih bankrotirala. Do avgusta mora odplačati za več kot deset milijard posojil. To bi bili približevanje grexita, grškemu izstopu iz evra, ki si ga nihče od vpletenih ne želi.
Siriza je sicer pritegnila volivce s programom, ki je v nasprotju z grškimi zavezami in daleč od vsebine rešilnih programov. Ob odpisu dolgov je obljubil še zvišanje minimalne plače, zaposlovanje v javnem sektorju, preklic reform trga dela, ustavitev privatizacije, več socialnih pravic, davčne olajšave za manj premožne ... Na načelno naklonjenost posojilodajalcev bi sicer lahko naletela napoved učinkovitejše obdavčitve bogatih, a negotovo je, ali se tako sploh lahko kaj dosti zbere v državni blagajni.
Razlogi za trdo politiko
Na Finskem, kjer so že tako ves čas nenaklonjeni pomoči Grčiji in drugim državam, bodo imeli spomladi volitve in premier Alexander Stubb je pripravljen sprejeti kvečjemu blažje pogoje za servisiranje grškega dolga. Tudi za ECB je vsakršen odpis njenega deleža grških dolgov nesprejemljiv. ECB ima skupaj z evrskimi državami in IMF kar tri četrtine grških dolgov.
Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je v pogovoru za nemški radio opozoril, da Cipras nima manevrskega prostora za izsiljevanje. »Če bo z zahtevami pretiraval, se denar ne bo več stekal v Grčijo,« je opozoril nemški socialdemokrat. Prepričan je, da je Cipras pragmatik, ki se kar dobro zaveda, da bo moral sklepati tudi kompromise. Namesto o odpisu dolgov bi morali po njegovem mnenju razpravljati, denimo, o izboljšanju davčnih prihodkov, saj so najbogatejši Grki med krizo umaknili denar iz države.
Posebno kritični so v konservativnem taboru. »Kmalu bo postalo jasno, da obljube, ki jih je Grkom dal kandidat Sirize Cipras, niso nič drugega kakor predvolilne laži. Evropski davkoplačevalci ne bodo pripravljeni plačevati za Ciprasove prazne obljube. Evropa je pripravljena pokazati solidarnost z Grčijo, če bodo obveznosti, ki so bile dogovorjene, v celoti spoštovane,« je sporočil vodja poslanske skupine desnosredinske EPP v evropskem parlamentu, bavarski konservativec Manfred Weber.
