Tiskane izdaje
Pariz – Francija po hladnokrvnem umoru 84 ljudi, ki so se udeležili praznovanja ob dnevu padca Bastilje v priljubljenem turističnem mestu Nica, išče odgovore na številna vprašanja, ki jih je v ospredje znova potisnil zadnji v vrsti krvavih terorističnih napadov v tej državi. Vlada krepi vrste oboroženih sil, preiskovalci iščejo morebitne vpletene in sestavljajo ozadje snovanja krvavega dejanja.
Devetnajsttonski tovornjak hladilnik je v množico ljudi, ki je na sloviti Promenade des Anglais na sproščen poletni večer občudovala ognjemet, s hitrostjo 90 kilometrov na uro zapodil nekaj pred 23. uro v četrtek. Voznika, Francoza tunizijskih korenin Mohameda Lahouaieja Bouhlela, je policija s streli ustavila šele po dveh kilometrih, ko mu je uspelo ubiti 84 ljudi in jih 300 raniti. Številni svojci in prijatelji še danes na seznamih umrlih ali ranjenih obupano iščejo imena ljubljenih. »Nimamo nobenih novic, ne dobrih ne slabih,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala Litvanka, ki pogreša dva prijatelja.
Oče otrok, ki ni imel težav moriti
Francoske preiskovalne službe medtem hitijo z zbiranjem informacij in sestavljanjem zgodbe, ki je vodila do krvavega dejanja. Od četrtka so govorili z več sto ljudmi, ki so povedali, da 31-letni Bouhlel še do nedavnega ni bil pretirano veren človek, a se je »zelo hitro« radikaliziral. Doslej so v povezavi z napadom aretirali pet ljudi, med njimi tudi njegovo ženo, s katero menda nista imela tesnih stikov. Ugotovili so tudi, da je dva dni pred napadom z najetim tovornjakom obiskal promenado, ki jo je izbral za tarčo.
Čeprav so se v medijih nemudoma pojavila ugibanja, da za napadom stoji skrajna sunitska skupina Islamska država, ki je v Siriji in Iraku pred dvema letoma razglasila kalifat, oblasti tega niso takoj potrdile. A je včeraj agencija Amak, tiskovna agencija IS, objavila izjavo, da je eden od njihovih »vojakov« v četrtek izpeljal napad, kateri naj bi bil odgovor na vojaško posredovanje koalicijskih sil proti IS. Njihove trditve francoske službe za boj proti terorizmu še preverjajo, medtem pa so se v medijih že pojavili nekateri pomisleki. Yves Trotignon, nekdanji analitik francoske protiteroristične službe DGSE, je za francosko AFP povedal, da je izjava razmeroma »medla« in da ne pojasnjuje, ali je napadalec deloval neposredno po njihovih navodilih ali pa se je samoiniciativno odzval na njihove pozive k ukrepanju proti Franciji.
Če je deloval samoiniciativno, kot tako imenovani volk samotar, bi bilo dejanje izjemno težko preprečiti, na kopičenje očitkov na račun varnosti odgovarja notranji minister Bernard Cazeneuve. Včeraj je pojasnil, da se Francija očitno sooča z »novo vrsto napadov«. Človek – oče treh otrok, ki ga obveščevalne službe niso zaznale preprosto zato, ker ni izstopal in ni bil povezan z radikalno ideologijo – se je očitno brez težav odzval na sporočila IS. Napad je organiziral »brez kakršnegakoli urjenja ali orožja, potrebnega za množične napade,« je še dodal minister, ki ga je voditeljica skrajno desne stranke Nacionalna fronta pozvala k odstopu. »V katerikoli drugi državi bi minister s toliko smrtnimi žrtvami, kot jih ima Bernard Cazeneuve – 250 mrtvih v 18 mesecih – odstopil,« je povedala Marine Le Pen.
Vlada upa na francoske patriote
Vlada se je odzvala z obljubo, da bo okrepila varnost, a dejstvo je, da so policisti in vojska po osmih mesecih izrednih razmer, protestih proti novi delovni zakonodaji in evropskemu nogometnemu prvenstvu na robu zmogljivosti. Čeprav načrtujejo krepitev policije in vojske, je izobraževanje dolgotrajni postopek. Notranji minister Cazeneuve je na izziv odgovoril s pozivom vsem mladim »francoskim patriotom«, naj se vključijo v vrste operativnih rezervistov - operativne rezerve trenutno vključujejo 12.000 prostovoljcev, starih med 17 in 30 let.
A tudi francoska vlada priznava, da se ob krvavih napadih – januarja lani je v napadu na sedež tednika Charlie Hebdo umrlo 12 ljudi, novembra je sledil nov napad v Parizu, v katerem je umrlo 130 ljudi – ne bi smeli spraševati le o varnosti, ampak tudi o širši družbi. Premier Manuel Valls je pred približno letom dni dejal, da v državi obstaja »družbeni in etnični apartheid«, ki odtujuje muslimansko skupnost – ta je leta 2010 predstavljala nekaj več kot sedem odstotkov prebivalstva v Franciji.
