Grčija in EU potrebujeta novega Herkula

»Če si sirski oče in moraš plačati 4000 dolarjev, ne boš šel z družino čez morje, če boš vedel, da boš vrnjen v Turčijo«.

Mon, 21.03.2016, 21:00

Bruselj – To je naloga za Herkula. Tako v bruseljski administraciji s primerjavo z grško mitologijo opisujejo uresničevanje begunskega pakta med EU in Turčijo, s katerim naj bi bil zajezen migracijski val čez Egejsko morje.

Da je prvi dan veljave pakta, ki naj bi begunce in migrante odvračal od poti čez Egejsko morje, po podatkih UNHCR prišlo na grške otoke 931 ljudi, ni najboljša popotnica za prihodnje dni in tedne. Grška administracija, ki med krizo niti približno ni bila kos zahtevnim azilnim postopkom, bo morala dobiti orjaško pomoč. Prišlo naj bi 2500 strokovnjakov za azil, prevajalcev, policistov. Pomoč je naznanilo že dvajset članic, tudi Slovenija. Nemčija in Francija sta takoj po vrhu sporočili, da bosta nemudoma poslali vsaka po tristo ljudi.

Turčija že te dni varna tretja država

Ker novi režim, vsaj na papirju, velja od nedelje, bi morali vsi, ki pridejo na otoke, v azilni postopek s ciljem vrnitve v Turčijo. V Grčiji bi lahko ostali le tisti, ki bodo dokazali, da Turčija za njih ni tretja varna država ali prva država azila, v kateri imajo zagotovljenih dovolj pravic. Za začetek vračanja v praksi bodo morali biti izpolnjeni formalni pogoji. Predvidoma bo grška vlada že v prihodnjih dneh razglasila Turčijo za varno tretjo državo. To je nujno, da bi lahko v skladu s pravom EU sploh vračali neregularne migrante, ki niso Sirci.

To, da imajo Sirci v Turčiji že zagotovljeno zaščito, je po bruseljskih razlagah zadosten vzrok za obravnavo njihove prošnje za azil v Uniji kot nedopustne. Ankara se je na vrhu EU konec tedna zavezala, da bo vsem migrantom zagotovila zaščito v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi in da bo spoštovala načela nevračanja (na nevarna območja). Ni še jasno, kako bo Turčija vsem omogočila status, enakovreden statusu po ženevski konvenciji, a v Bruslju upajo, da bo navzočnost ljudi iz EU, nevladnih organizacij in UNHCR zagotavljala nadzor nad turško izpolnitvijo zavez.

»Vsekakor ne bomo vračali nikogar, ki v Turčiji ne bo dobil ustrezne zaščite,« je povedal visoki uradnik EU. Teoretično bi, denimo, Kurd iz Sirije lahko dokazal, da v Turčiji ne bo imel zagotovljenih pravic. Zato ga v Turčijo ne bi vrnili. Zaščito v EU naj bi dobila »le manjša skupina« novih prišlekov. V skladu s sistemom kvot bi bili premeščeni po članicah Unije. Glede klasičnih gospodarskih migrantov iz dežel, kakršna je Pakistan, ki bodo iz Grčije vrnjeni v Turčijo, Ankara že napoveduje sklenitve sporazumov o njihovem vračanju domov.

Osnovni mehanizem pakta je, da bo Unija za vsakega Sirca, ki bo po hitrem individualnem postopku vrnjen – predvidoma s trajektom – v Turčijo, po zakoniti poti sprejela enega Sirca. Zgornja meja je 72.000 ljudi. Če bo število preseženo, se mehanizem ne bo več uporabljal, ker da ne deluje. A v Uniji upajo, da bo z začetkom vračanja neregularnih migrantov tok hitro splahnel. Poslovni model tihotapcev bo uničen. »Če si sirski oče in moraš za družino plačati 4000 dolarjev, ne boš odšel čez morje, če veš, da boš vrnjen v Turčijo,« je pojasnjeval visoki uradnik Unije.

»EU zvesta svojim moralnim obveznostim«

Kljub zaprtju vrat za neregularen tok Bruselj napoveduje, da bo »EU ostala zvesta svojim moralnim obveznostim«. Ko bo z uveljavitvijo mehanizma zajezen tok čez Egejsko morje, bo po načrtih sprožen velik program preseljevanja več 100.000 sirskih beguncev v članice, ki bodo v programu sodelovale prostovoljno. »Nemčija je gotovo pripravljena na tak projekt. A ne bo ukrepala sama in sprejela vseh. Potrebuje tudi zaslombo v drugih članicah, četudi le simbolično,« je dejal analitik iz Evropskega političnega centra Janis A. Emmanoulidis.

V petek sklenjena kupčija je po njegovem nujna, saj brez Turčije ni mogoče najti izhoda iz sedanje krize. »Bi bili brez kupčije v boljšem položaju? Dvomim,« je prepričan Emmanoulidis. Vzpostavljeno da je bilo ravnotežje med zagovorniki humanitarnih prijemov in tistimi, ki imajo pred očmi le varnostna vprašanja. Evropa da se je sicer premaknila k logiki trdnjave Evrope, a čaka jo razprava o odpiranju vrat – kanalov za zakonito priseljevanje. Pričakuje se tudi večji pritisk Afričanov, ki v Evropo potujejo skozi Libijo.

Za Grčijo, kjer se je v zadnjih tednih po zaprtju balkanske poti nakopičilo približno 50.000 ljudi in postaja nekakšen evropski Ellis Island, položaj ostaja težak. Če bi pakt s Turčijo deloval, bi manj prihodov pomenilo tudi manjše breme za Grčijo. Bruseljska ponudba nesrečnikom, ki so obtičali pred žico v Idomeniju in drugod, je suhoparna. V Grčiji morajo začeti azilne postopke in upravičenci do mednarodne zaščite lahko pričakujejo premestitev po članicah EU po »starem« sistemu kvot. Drugi imajo na razpolago le slabše scenarije.