»Naša obveznost je, in zdrav razum to tudi pravi, da je treba najprej zaključiti pogajanja s posojilodajalci,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Samaras.
Predčasni sklic splošnih volitev, ki so po rednem urniku na vrsti junija 2016, je Samaras doslej vztrajno zavračal. »Po predsedniških volitvah lahko razširimo vlado in vanjo pripeljemo še druge ljudi, ki verjamejo v evropsko perspektivo države,« je še povedal.
Grški parlament bo v torek izvedel drugi krog volitev predsednika države. Predsedniškemu kandidatu vladajoče koalicije Stavrasu Dimasu v prvem krogu prejšnji teden ni uspelo zbrati potrebnih 200 glasov podpore v 300-članskem parlamentu.
Po predvidevanjih bo sicer ključen tretji krog glasovanja, ki bo predvidoma 29. decembra. Takrat bo za izvolitev predsednika potrebnih le še 180 glasov podpore. Grčiji v primeru neizvolitve predsednika države grozijo predčasne parlamentarne volitve.
Predsednik ima v Grčiji zgolj reprezentativno vlogo, glasovanje v parlamentu pa bi moralo biti formalnost. Volitve naslednika 85-letnega Karolosa Papuljasa bi morale potekati šele februarja prihodnje leto, a se je Samaras odločil, da jih skliče predčasno. Kot je pojasnil, želi s tem v državi, ki le počasi okreva po gospodarski depresiji in v kateri socialno še vedno vre, obnoviti politično stabilnost, ki jo vztrajno majejo zahteve levičarske stranke Siriza Aleksisa Ciprasa po predčasnih parlamentarnih volitvah.
Posojilodajalca Evropska unija in Mednarodni denarni sklad se bojita, da bi na predčasnih volitvah zmagala Siriza in ustavila finančne reforme v Grčiji.