Tiskane izdaje
Ljubljana − Primer nekdanjega kosovskega predsednika vlade in poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) ter voditelja Zveze za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja, ki so ga v sredo na podlagi srbske tiralice pridržali na brniškem letališču in mu odvzeli potni list, se, kot kaže, razpleta. Kranjsko okrožno sodišče mu je potni list namreč vrnilo − po navedbah ministrstva za zunanje zadeve ga je Haradinaj že prevzel −, tako da lahko nekdanji kosovski premier zapusti Slovenijo. Kot je za STA povedal kosovski veleposlanik v Sloveniji Nexhmi Rexhepi, se bo Haradinaj z letalom preko Tirane še danes vrnil v Prištino.
Premier Miro Cerar je ob robu slovenskega dne na Expu v Milanu izrazil zadovoljstvo, da je kranjsko okrožno sodišče bivšemu kosovskemu premierju Ramushu Haradinaju danes vrnilo potni list in da ta sedaj lahko zapusti Slovenijo, poroča STA. Pojasnil je, da so Haradinaja na ljubljanskem letališču v sredo prijeli le, ker je bila v sistemu zabeležena srbska tiralica. Policija je zato morala Haradinaja pridržati. »Vsako drugo dejanje bi bilo protipravno in kot tako bi bilo prepoznano tudi na mednarodni ravni,« je zatrdil slovenski premier in dodal, da je bilo pridržanje po rutinskih postopkih pač potrebno.
»A v prihodnje bo treba verjetno preveriti, kako pri takšnih postopkih morda z neko spremembo sistema tudi v okviru Interpola doseči takšne izboljšave, da bodo nosilci diplomatskih potnih listov lahko obravnavani nekoliko drugače, da ne bo prihajalo do zapletov, ki niso v skladu z njihovim statusom,« je ocenil Cerar.
Zaplet se je kot kaže uredil potem, ko je slovensko zunanje ministrstvo sodišču v Kranju posredovalo verbalno noto, v kateri kosovska stran izraža zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi dogodka, pojasnjuje, da je bil Haradinaj na posebni diplomatski misiji v tujini, in zahteva, da se mu zagotovi prost prehod v skladu z določili konvencije ZN o specialnih misijah.
Haradinaj: Srbija ni odgovorna, vpletena je Slovenija
Haradinaj je sicer, kot kaže, vse bolj nejevoljen zaradi ravnanja slovenskih in neučinkovitosti kosovskih oblasti. V pogovoru za prištinsko televizijo je tako dejal, da Srbija z njegovim pridržanjem ni povezana, pač pa da je v to vpletena Slovenija, medtem ko meni, da kosovska vlada ni sposobna rešiti njegove težave.
Kot je za kosovsko televizijo TV Rokum dejal Haradinaj, ne ve, zakaj mu slovenska oblast še ni vrnila potnega lista, da bi se lahko vrnil na Kosovo. Na vprašanje, ali za tem stoji Srbija, je bil jasen: »Srbija s tem ni povezana. Obtožnica nosi datum 2004, ko se je država imenovala Srbija in Črna gora,« je še dodal. »V to je vpletena država Slovenija, zakaj je tako, pa mi ni jasno,« je še poudaril Haradinaj.
Oster je bil tudi do članov kosovske vlade − po navedbah srbske tiskovne agencije Tanjug jih je označil za »bednike«, ki ne znajo sprejemati odločitev in rešiti zapleta. Še posebej se mu je zameril kosovski premier Isa Mustafa, ki je ob njegovem pridržanju dejal, da so ga aretirali. »Mustafa se je zelo zmotil, ko je dejal, da sem aretiran. Od kod mu pravica, da reče, da sem aretiran, in od kdaj je strokovnjak za mednarodno pravo?« je bil oster Haradinaj.
Kosovska skupščina je včeraj na izredni seji sicer sprejela resolucijo, s katero vlado in predsednico Kosova poziva, naj od slovenskih oblasti s protestno noto zahtevajo, da Haradinaju čim hitreje vrnejo diplomatski potni list, kar so danes že storili, in mu dovolijo vrnitev na Kosovo. A kot poroča Tanjug, se s predlogom skupščine ne strinjata kosovski premier Isa Mustafa in njegov namestnik Hashim Thaqi.
Večkrat obtožen, nikoli obsojen
Ramush Haradinaj je po demonstracijah kosovskih Albancev leta 1989 emigriral v Švico, kjer ga je rekrutiralo Narodno gibanje Kosova, iz katerega je nastala Osvobodilna vojska Kosova (OVK). Na Kosovo se je vrnil leta 1997, leto pozneje pa je postal eden izmed regionalnih voditeljev OVK. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena posebna enota OVK Črni orli, ki ji pripisujejo odgovornost za mučenje in poboj več deset srbskih civilistov. Po razpustitvi in demilitarizaciji OVK leta 2000 je postal namestnik Agima Çekuja, poveljnika Kosovskega zaščitnega korpusa. Ko se je umaknil s tega položaja, je postal predsednik nove stranke Zveza za prihodnost Kosova, ki je bila ustanovljena leta 2000. Konec leta 2004 je postal kosovski premier, a je po vsega stotih dneh na položaju odstopil, ker ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) leta 2005 obtožilo vojnih zločinov med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999.
Haaško sodišče je nekdanjega kosovskega premiera Haradinaja novembra 2012 sicer oprostilo vseh obtožb zaradi mučenja in umorov srbskega prebivalstva med kosovsko vojno za neodvisnost. Hkrati je sodišče oprostilo tudi dvojico nekdanjih pripadnikov OVK Idriza Balaja in Lahija Brahimaja. Sodišče je takrat ugotovilo, da obtoženi niso sodelovali v združeni zločinski organizaciji, katere namen je bilo očistiti območje srbskega prebivalstva. Poleg tega je tribunal po besedah predsedujočega sodnika Bakoneja Molota ugotovil, da je bilo nekaj prič nezanesljivih in da ni kredibilnih dokazov, da je Haradinaj vedel za zločine, ki so se dogajali v vasi Jablanica.
Trojico so sicer oprostili na delno ponovljenem sojenju, ki ga je prizivno sodišče odredilo zaradi sumov, da je bilo na prvem sojenju, ki se je zaključilo aprila 2008, prisotno zastraševanje prič tožilstva. Haradinaja − najvišjega predstavnika Kosova, ki se je moral zagovarjati pred haaškim sodiščem − in nekdanjega člana OVK Idriza Balaja je sodišče na prvem sojenju oprostilo v 37. točkah obtožnice, med drugim tudi za vojne zločine in zločine proti človečnosti, tretjega obtoženca Lahija Brahimaja pa zaradi mučenja obsodilo na šest let zapora. Po pritožbi tožilstva je sodišče odredilo prvo delno ponovitev sojenja v zgodovini sodišča in prvo sojenje zaradi zastraševanja prič tožilstva označilo za »polom pravice«.
Haradinaju in Balaju je nova obtožnica haaškega sodišča v šestih točkah očitala vojne zločine zaradi domnevnega mučenja in umora Srbov ter drugega nealbanskega prebivalstva med kosovsko vojno za neodvisnost od Beograda. Tretjega obtoženca Brahimaja pa je obtožnica v štirih točkah bremenila zaradi njegove vloge v boju med albanskimi gverilci in srbskimi vojaškimi silami. Vsi trije so trdili, da so nedolžni.
Preden je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Haradinaja leta 2005 obtožilo vojnih zločinov med spopadi na Kosovu v letih 1998 in 1999, je veljal za moža, ki bi lahko združil razdeljeno Kosovo, kjer je med vojno umrlo več kot 10.000 ljudi, spopadi pa so se končali šele po posredovanju sil zveze Nato. Kosovo je leta 2008 soglasno razglasilo neodvisnost, ki pa je Beograd še vedno ne priznava.
