Helmut Kohl in sodobniki: Thatcherjeva je skoraj padla s stola

Pri takšnih prijateljih, kdo potrebuje sovražnike?

Objavljeno
15. oktober 2014 21.19
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Pred letošnjo podelitvijo Nobelove nagrade za mir so bili mnogi v Nemčiji prepričani, da bi si jo bil zaslužil kancler nemške združitve. Helmut Kohl nagrade ni dobil, zato pa javnost razburja njegov neavtorizirani življenjepis.

Pisali smo že, kako slabo mnenje je kancler nemške združitve Helmut Kohl imel o manirah svoje krščanskodemokratske naslednice za mizo. »Angela Merkel še z vilicami in nožem ni znala jesti,« Kohlov neavtorizirani življenjepisec Heribert Schwan s soavtorjem Tilmanom Jensom navaja v knjigi Dediščina – Kohlovi protokoli (Vermächtnis – die Kohl-Protokolle). »Med državniškimi obedi se je prekladala sem ter tja, da sem jo moral večkrat prositi, naj se zbere.«

Z zlobnimi opazkami v več kot šeststo urah pogovorov, ki jih je novinar objavil kljub sodni prepovedi, danes 84-letni politik zlasti obračunava s strankarskimi kolegi, ki so med njegovo dolgo vladavino delovali proti njemu. Na bremenskem kongresu septembra 1989 se je le nekaj mesecev pred padcem berlinskega zidu, ki ga je zgodovinsko izkoristil za združitev Nemčije, komajda obdržal na vrhu svoje stranke, desetletje kasneje ga je z njega potisnila Angela Merkel, za katero trdi, da nima pojma o evropski politiki. Še huje se je v njegovih očeh odrezal njen nekdanji zaveznik in prvi izbranec za predsednika države Christian Wulff, ki je za Kohla »velik izdajalec in hkrati ničla.«

Se kancler ne bojuje več proti objavi spominov zato, ker upa, da mu bo zgodovina v ocenah sodobnikov dala prav? Evropska politika Merklove je marsikje sporna, Wulff pa je moral z odstopom plačati neumno skorumpiranost in pritiske na medije.

»Absolutno idiotska« poroka

Stari kancler pa se ni znašal le nad domačimi politiki, v prepričanju, da bo lahko na koncu odločal o tem, kaj bo objavljeno, se je lotil tudi tujih. Britanska premierka Margaret Thatcher, znana po izjavi, da so dvakrat porazili Nemčijo, pa se spet dviga, je po njegovih besedah med srečanji G 7 pogosto zakinkala in je menda ob neki priliki s svojo znamenito torbico vred skorajda padla s stola. Britanski princ Filip je zanj »tepec«, poroka med princem Charlesom in Diano pa se mu je zdela »absolutno idiotska«. Če bi Diana takoj postala kraljica, »bi se malo potrudila v postelji, rodila tri prince in izpolnila svojo dolžnost do države, tako pa je morala potovati naokrog, se pogovarjati z župani in je hirala.«

Tolažil je Billa Clintona

Kohl je bil bolj naklonjen ameriškim kolegom, še posebej Georgeu Bushu starejšemu, pa tudi demokratu Billu Clintonu. Ta se med pogovori ni mogel zbrati zaradi afere z Monico Lewinsky, zato ga je večkrat poklical po telefonu in ga tolažil, da pač mora potrpeti. Z njim se je, tako kot z nekaterimi drugimi voditelji, pogovarjal tudi o materah. »Pogovor med moškimi o materah je veliko bolj uspešen kot pogovor o ženah, kdo ve, na kaj naletiš tam.« To meji na genialnost in dokazuje, da ni bil neumen podeželan, kot so ga obsojali mnogi, komentira življenjepisec.

Ker ni mogel preprečiti objave svojih izjav, se Kohl zavzema, da bi trakove prevzeli zgodovinarji. Ti bodo lažje presojali, ali je padec berlinskega zidu prinesla gospodarska šibkost Sovjetske zveze in neuspešno reševanje komunizma Mihaela Gorbačova, kot misli Kohl, ali pa so svoje prispevali miroljubni vzhodnonemški demonstranti, na katere kancler združitve ne da veliko.

Če se bodo nekatere njegove politične ocene morda še izkazale za resnične, pa je Kohlu že spodletelo v zasebnem življenju. Da je sploh prišlo do objave neavtorizirane biografije, je v veliki meri kriva njegova druga soproga Maike Kohl Richter, ki ga je najprej ločila od njegovih sinov, novinarja Schwana pa je k objavi pogovorov navedla s svojim vmešavanjem in na koncu z odpovedjo sodelovanja. Legendarni politik, ki je pred leti nesrečno padel po stopnicah, je prepričan, da brez nje ne bi bil več med živimi, a morda bi bil brez še ene sporne nemške državniške soproge zgodovinski spomin nanj drugačen.