Tiskane izdaje
Pariz - Najmanj priljubljeni predsednik v zgodovini Francije François Hollande je v sinočnjem intervjuju priznal, da je dveh letih in pol na čelu države storil marsikatero napako, a obljubil, da je pripravljen »iti do konca«, da bi francosko družbo znova popeljal na pot gospodarske rasti, pri tem pa zmanjšal 11-odstotno stopnjo brezposelnosti.
Od tega, koliko ljudi bo v prihodnjih dveh letih in pol našlo delo, bo odvisna tudi njegova kandidatura na prihodnjih predsedniških volitvah. »Mislite, da bom Francozom dejal: 'Če mi ni uspelo v prvih petih letih, mi pa bo v prihodnjih petih?' Tako ne gre. Če mi ne bo uspelo [zmanjšati brezposelnosti] do konca mandata, mislite, da bom lahko leta 2017 znova stopil pred Francoze? Bili bi nepopustljivi in imeli bi prav.«
Priznal je, da po drastičnem padcu podpore - po zadnjih javnomnenjskih raziskavah ga podpira le še 12 odstotkov volivcev, 97 odstotkov Francozov pa je prepričanih, da mu je na gospodarskem področju spodletelo - le s težavo vztraja, a je dodal, da ima »debelo kožo«. »Da, delal sem napake. A kdo jih ni? Da, morali bi imeti večjo rast. Vsi smo se motili. Vsi smo mislili, da bomo okrevali.«
Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da je gospodarska bilanca Hollandovega mandata bolj kot ne »katastrofalna«: v skupno 27 od 30 mesecev, od kar je na oblasti, je število brezposelnih naraščalo, gospodarska rast pa se je v zadnjih mesecih obstala.
Hollande gospodarsko prihodnost države stavi predvsem na t. i. pakt odgovornosti, ki med drugim podjetjem obljublja manjše davčne obremenitve in stroške dela - v skupni vrednosti 40 milijard evrov - v zameno za 500.000 novih delovnih mest v prihodnjih treh letih. Včerajšnji televizijski intervju za TF1 je izkoristil tudi za napoved novih ukrepov, med njimi je bila morda najbolj odmevna obljuba, da drugo leto v državi ne bodo uvedli novih davkov ali pa ukinjali že sprejetih davčnih olajšav.
Komu bodo čez dve leti in pol volivci naklonili ključ do Elizejske palače, je težko napovedati, a javnomnenjske raziskave kažejo, da bi, če bi bile volitve danes, voditeljica skrajne desne Nacionalne fronte Marine Le Pen zlahka prehitela Hollanda. »Zakaj se Francozi obračajo k tej stranki? Zato, ker ne upajo več. Hočem jih prepričati, da izstop iz evroobmočja ne bi pomenil vstop v 21. stoletje,« je še dejal Hollande.
