Tiskane izdaje
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki je danes končala uradni obisk v BiH, je zavrnila očitke, da se je s svojimi izjavami o potrebi po spremembah volilnega zakona v BiH vpletala v njene notranje zadeve. Je pa poudarila, da Hrvati v BiH nikoli ne bodo manjšina.
Kolinda Grabar-Kitarović je izpostavila kot ključni izziv, za katerega sta potrebna politični pogum in modrost, dogovor v BiH o reformi volilne zakonodaje na podlagi odločitve ustavnega sodišča BiH in skladno z daytonskim in washingtonskim sporazumom. Po njenih besedah s podporo enakopravnosti Hrvatov v BiH, ki so eden od treh konstitutivnih narodov, izraža polno podporo napredku BiH na vseh področjih njenega razvoja.
Varnost ni možna v izolaciji
Čeprav je njena prva dolžnost varovanje nacionalnih interesov Hrvaške in hrvaškega naroda, želi graditi mir in prijateljstvo s sosednjimi državami. Spomnila je, da je blagovna menjava med državama lani zanašala 1,6 milijarde evrov, Hrvaška pa je vložila skoraj milijardo evrov v gospodarstvo v BiH. Grabar Kitarovićeva je še pojasnila, da je izgradnja mostu na polotok Pelješac pomembna za Hrvaško ter da na noben način ne ogroža interesov BiH. Po njeni oceni, je most po nepotrebnem postal dvostranski problem med Hrvaško in BiH.
Hrvaška predsednica je na vprašanje, ali predstavlja BiH varnostni izziv za Hrvaško glede na njene izjave o grožnji, ki jo predstavljajo tisoči nekdanjih pripadnikov Islamske države, ki so se vrnili v BiH, odgovorila, da so ji pripisali izjave, ki jih ni dala ter da so vse dvome razčistili na lanskem srečanju voditeljev obveščevalnih služb Hrvaške in BiH. Kot je še menila, so varnost, ekstremizem in terorizem vprašanja, s katerimi se nobena država ne more soočati v izolaciji.
Dojenček zgorel skupaj s starši
Namesto ptredvidenega obiska Tuzle, Dervente in Orašja je Grabar Kitarovićeva nepričakovano obiskala Ahmiće, kjer se je poklonila žrtvam vojne v osrednji Bosni. V Ahmićih je bilo leta 1993 ubitih 116 Bošnjakov, med njimi 33 žensk in otrok. V Križančevem selu so pripadniki vojske BiH 22. decembra 1993 umorili 74 hrvaških civilistov ter pripadnikov HVO. Pred obiskom hrvaške predsednice so bošnjaški politiki in nevladne organizacije ocenjevali, da bi obisk Grabar-Kitarovićeve v Ahmićih, kjer se je zgodil eden najhujših zločinov nad Muslimani, imel velik simbolni pomen za spravo med narodi.
Zločin v Ahmićih so odkrili pripadniki mirovnih sil ZN. Hrvaški vojaki so po navodilih vodstva hrvaške paradržavne tvorbe Herceg-Bosne v enem samem dnevu pobili ali žive sežgali vse muslimanske prebivalce vasi Ahmići, skupaj z begunci iz Foče, Jajca, Višegrada ... Najmlajša žrtev je bil trimesečni dojenček, ki je zgorel skupaj s starši, najstarejša je štela 81 let. Pokol v Ahmićih aprila 1993 je zaznamoval začetek načrtnega etničnega čiščenja bošnjaškega prebivalstva v osrednji Bosni. Eden izmed sodnikov na haaškem sodišču je dejal, da bi morali ime vasi Ahmići uvrstiti na dolgi seznam nekdaj neznanih vasi in mest, »zaradi katerih vzdrhtimo od groze in sramu, kot so Dachau, Soweto, Mi Laj, Sabra in Šatila ...«
Protest proti tudžmanizaciji Bosne
Predsedujoči predsedstva BiH Dragan Čović je povedal, da naj bi dogovor o spremembah volilnega zakona v BiH sprejeli do začetka maja, tako da bi lahko za oktober načrtovane parlamentarne volitve izvedli v skladu z novim volilnim zakonom. Po njegovem so težave, kot je spor s Hrvaško o mostu na polotok Pelješac, posledica pomanjkanja zunanjepolitične strategije BiH, kar ima za posledico, da vsaka stran v BiH na različne načine interpretira državne interese. Sklenil je z oceno, da bo most koristen tudi za BiH, posebej za turizem v Neumu.
Bošnjaški član predsedstva BiH, Bakir Izetbegović je vztrajal, da bi bilo treba projekt mosta na Pelješac ustaviti, dokler ne bo dogovorjena meddržavna meja. Zavzel se je za krepitev komunikacije med Zagrebom in Sarajevom ter za reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško z dialogom. Izetbegovič je menil, da je treba spoštovati tudi odločitve mednarodnih institucij kot je haaško sodišče ter pokazati pieteto do žrtev.
Del javnosti v BiH nad obiskom Grabar Kitarovićeve ni bil navdušen. Pred hrvaškim veleposlaništvom v Sarajevu je bil protest proti politiki sedanje hrvaške oblasti do BiH in bošnjaškega naroda. Protesta s sloganom "Ne tudžmanizaciji BiH in stop ruskemu škornju v BiH" se je simbolično udeležilo 22 ljudi, da bi opozorili, da je 22 let po daytonskem mirovnem sporazumu znova na delu politika iz obdobja združenega zločinskega načrta in agresije na Bosno in Hercegovino.
