Tiskane izdaje
Velika mesta mnogokrat avantgardno prehitevajo državo. Tudi Pariz se želi okoljsko postaviti za zgled, saj je mesto, v katerem je bil decembra 2015 podpisan sporazum o podnebnih spremembah. A tudi če Parižani občutijo posledice onesnaženega zraka in so letošnjo zimo s strahom spremljali, kako nevarno visoko bo narasla Sena, županja Anne Hidalgo težko bije napredne ekološke boje.
Političarki, ki o sebi pravi, da je levičarka, socialdemokratka, Evropejka in ekologistka, zdaj nagaja (pariška regionalna in lokalna) desnica. Čeprav je komaj na dobri polovici mandata – položaj je nastopila spomladi 2014 –, se je tekma za županski stolček že začela.
Ponovna kandidatura
Anne Hidalgo je napovedala ponovno kandidaturo za prvo damo Pariza pred dnevi v intervjuju za Libération. Hkrati mediji že nekaj časa opozarjajo, da se pospešeno pripravljajo na volitve 2020 tudi macronisti, odločeni zavzeti še glavno mesto, ki je pomembna »pozicija«.
Anne Hidalgo jih, kot pravi, ne vidi kot grožnjo, kot svoje nasprotnike, saj z vlado že tako veliko sodeluje pri številnih projektih in ker se macronisti na lokalni ravni šele povezujejo v močno politično formacijo. Sploh pa napoveduje, da bo zastavila kandidaturo politično široko povezovalno: nekateri jo spodbujajo, naj se združi z macronisti, drugi pravijo, naj tesno poveže čim širšo levico, sama pa govori o »zvezi državljanov«, v kateri se bodo osredotočali na ključne poudarke: mednarodno ekonomsko privlačnost, okolje in solidarnost.
Kritike in nasprotovanja
Anne Hidalgo je že nekaj časa tarča kritik, saj ji Parižani očitajo nemalo vodstvene togosti, avtoritarnosti, od umazanih ulic do pomanjkljive in neposodobljene javne kolesarske mreže. V bran pravi, denimo, da je povečala število smetarjev in da so organizirane dodatne čistilne »akcije« v turistično obremenjenih predelih. Prav zdaj se zapleta z zaprtjem prometnega obrežja Sene.
Anne Hidalgo je leta 2016 uvedla popolno zaprtje prometa na desnem bregu v prid peščem, kolesarjem in za boljši zrak in zdravje Parižanov, kar je stara ideja iz leta 2001 in so jo mestni svetniki potrdili septembra 2016, a je to pred kratkim zavrnilo upravno sodišče, prepričano, da raziskave ne kažejo dovolj negativnega vpliva prometa na okolje. A županja, ki jo v boju za čist zrak podpira predsednik Emmanuel Macron, se ne da in se bo pritožila proti odločitvi sodišča. Še pred odgovorom bo, kot je napovedala, popoln umik avtomobilov – politično in pravno je sporno 3,3 kilometra dolgo cestišče na desnem bregu – vnaprej zagotovila že te dni s posebnim trajnim odlokom, sklicujoč se na varovanje dediščine in turistični interes.
Navsezadnje jo k ekološko ozaveščenemu ravnanju silijo zaveze, ki jih je Francija dala na podnebnem vrhu 2015, pa tudi javno mnenje Parižanov: kar 63 odstotkov (po raziskavi Ipsosa pred meseci) jih meni, da tik ob Seni ni prostora za promet. A zaveze gor ali dol, kakor tudi alarmantna svarila narave in glas ljudstva, popolnemu umiku vozil nasprotuje desnica, ki je pod regionalno taktirko Valérie Pécresse zadevo postavila na upravno sodišče ... Ideološki nasprotniki zdaj izstreljujejo v županjo vse mogoče puščice, ko ji na skrajnodesničarkih forumih, na primer, v isti sapi mečejo pod nos od podgan do migrantov.
Laskavi rezultati
Medtem ko je v tekmi za Pariz očitno mnogim vroče, županja Anne Hidalgo v bran razgrinja nemalo laskavih dosežkov: od tega, da se Pariz zaradi brexita spreminja v pomembno finančno središče, do tega, da je po oceni svetovnega gospodarskega foruma najbolje vodeno mesto za Londonom in New Yorkom. Poleg tega bodo v znamenju mesta luči tudi olimpijske igre 2024, prav tako se lahko mesto pohvali z naslovom evropske prestolnice inovacij, pa tudi turistično so lansko leto sklenili z rekordnim obiskom. Nazorno vidne za skorajda vsako oko so prav tako visoke zelene ambicije, saj že leta ozelenjujejo sive urbane površine, pročelja, terase in strehe, kakor naj bi se mesto izkazalo tudi s solidarnostjo, možnostmi za vse.
Opaziti je mestna prizadevanja, da bi poskrbeli za brezdomce, denimo ko se prostovoljci obračajo k ljudem, ki brez vsega posedajo na pločnikih, in jih obveščajo, kje lahko prenočijo na toplem. Še lani poleti so bili presunljivi prizori, recimo ob severni vpadnici Porte de la Chapelle, kjer so si na prometnem vozlišču med umazanimi prostimi zaplatami številni prišleki uredili improvizirana šotorišča. Toliko jih je bilo, da je v problematiko posegel sam predsednik, ki je odločno rekel, da ne v Parizu ne na splošno v Franciji nihče ne sme životariti pod milim nebom, ampak mu je treba zagotoviti dostojno streho nad glavo. Številni novi prišleki je niti danes nimajo.
