Tiskane izdaje
Dublin -- Petkove parlamentarne volitve na Irskem so se končale brez jasnega zmagovalca. Tako kot v več drugih v krizi prizadetih evropskih državah je volilno telo zavrnilo varčevalno politiko, brez da bi prepričljivo podprlo katero od alternativ. Rešitev politične krize je več, toda nobena ne vzbuja pretiranega navdušenja.
Tri dni po zaprtju volišč se je štetje glasov na Irskem počasi bližalo koncu. Presenečenja niso bila več možna, vsaj ne takšna, ki bi bistveno vplivala na razdelitev sedežev v spodnjem domu parlamenta. Še vedno se ni vedelo, katera stranka bo na koncu imela največ poslanskih mest. Toda povsem jasno je bilo, da Irska še nekaj časa ne bo dobila nove vlade.
Premier Enda Kenny je priznal, da se koalicija njegove desnosredinske stranke Fine Gael in levosredinskih laburistov ne bo več vrnila na oblast. Skupaj sta stranki osvojili okoli tretjino sedežev v dáilu, bistveno premalo, da bi lahko sestavili večinsko vlado. Odločitev volivcev je premier opisal kot razočaranje; Fine Gael je na začetku predvolilne kampanje pričakovala, da ji bo uspelo ponoviti rezultat iz leta 2011. Irska je pod njeno vlado zabeležila najvišjo gospodarsko rast med državami članicami EU, brezposelnost se je zmanjšala. Stranka je bila prepričana, da bodo volivci nagradili njeno preteklo delo, zato jim je obljubila še več tistega, kar je počela do sedaj. »Naj se okrevanje nadaljuje,« se je glasilo njeno osrednje volilno sporočilo.
Fine Gael je velik del kampanje ohranjala zdravo prednost pred najbližjo zasledovalko, večno tekmico na desnem političnem polu, Fianno Fáil. Nadaljevanje dosedanje koalicije je na trenutke izgledala kot povsem realna možnost. Tudi zato je bil šok po prvih vzporednih izidih petkovega glasovanja velik. Kot so zapisali v časniku Irish Independent, nobena stranka ni zmagala na volitvah, toda Fine Gael jih je zagotovo izgubila. Kaj je botrovalo slabemu izidu? Po vsej verjetnosti prevelik poudarek na ekonomiji, predvsem pa na Dublinu, ki je v zadnjih letih najbolj občutil pozitivne učinke gospodarske rasti. Ta drugod po državi ni bila tako izrazita. Okrevanje po mnenju mnogih ni bilo enakomerno, to pa je med prebivalstvom v različnih delih otoka poglobilo občutek neenakosti in ustvarilo vtis, da od gospodarske rasti profitirajo samo določeni sloji prebivalstva.
Nezadovoljstvo volivcev
Tretji dan štetja glasov sta se Fine Gael in Fianna Fáil še vedno borili za mesto največje stranke v parlamentu. Ne glede na to, katera od njiju bo končala na vrhu, Irsko v prihodnjih tednih čakajo naporna pogajanja. Levousmerjena republikanska stranka Sinn Féin, ki bo po novem tretja najmočnejša politična sila v parlamentu, je že napovedala, da ne namerava sodelovati s katero koli stranko nasprotnega tabora.
Laburisti, katerih podpora je iz 19 padla na vsega 6 odstotkov, so napovedali, da bodo 10. marca, na ustanovni seji novega parlamenta, za mandatarja znova podprli Endo Kennyja. Fine Gael in Fianna Fáil včeraj nista izgubljali časa in sta že začeli iskati morebitne zaveznike med manjšimi strankami in znotraj skupine neodvisnih poslancev. Porast slednjih so analitiki označili za zgovoren dokaz nezadovoljstva volivcev z etabliranimi strankami na obeh straneh političnega spektra.
Veliko se je govorilo tudi o morebitni veliki koaliciji, toda nihče si ni upal z gotovostjo napovedati, kolikšna je dejanska verjetnost takšnega scenarija. Fine Gael in Fianna Fáil v 94-letni zgodovini samostojne Irske še nikoli nista sodelovali v vladi. Nad samo idejo tekmici tudi tokrat ne kažeta bistvenega navdušenja. Še manj pa sta navdušeni nad možnostjo izvedbe novih volitev jeseni, predvsem zaradi skrbi da bi se jima to lahko maščevalo.
Predstavniki obeh so v zadnjih dneh nakazali, da bo minilo vsaj še nekaj časa preden bosta stranki sedli za skupno mizo in razmislili o možnostih sodelovanja.
