Tiskane izdaje
Bruselj – Ker politične rešitve ukrajinske krize še ni na obzorju, se utegnejo gospodarski odnosi med Rusijo in EU v prihodnjih mesecih še bolj zapletati. Prvi izziv za Bruselj je odgovor na kmetijski embargo, ki ga je kot odgovor na kazenske ukrepe Zahoda sprejela Moskva.
Glede tega je v Uniji na kocki dvanajst milijard evrov – toliko je bil lani vreden evropski izvoz kmetijskih izdelkov in živil v Rusijo. To je približno deset odstotkov celotnega izvoza. Prve ruske omejitve uvoza veljajo za sadje, zelenjavo, mleko, mlečne izdelke, meso, ribe. Največ težav je s sezonskim sadjem in zelenjavo, ki ne more dolgo čakati v hladilnikih. Na Nizozemskem govorijo o tristomilijonski škodi. Grški pridelovalci breskev, ki bi morale končati v Rusiji, se pritožujejo, da jim trgi ponujajo za kilogram tega sadja le še trideset centov ali dvajset centov manj kot običajno.
Tudi pridelovalci breskev in nektarin v drugih sredozemskih članicah zahtevajo čimprejšnjo pomoč EU. Do zdaj je bilo v Bruslju odobrenih 125 milijonov evrov izredne pomoči pridelovalcem poldrugega ducata vrst hitro pokvarljivega sadja in zelenjave: korenja, paprike, gob, jabolk, grozdja, kivijev, kumar ... Kmetovalcem bo zagotovljena pomoč, če izdelkov sploh ne bodo ponudili na trgu, ampak jih bodo razdelili ali uničili letino. Za uničene pridelke (največ deset odstotkov) bodo dobili polovično nadomestilo, za razdeljene je predvidena povrnitev celotne vrednosti.
Ukrep iz skupne kmetijske politike je namenjen blažitvi pritiska na trgih, ki je nastala s hitro izgubo izvoznega trga. Na primer: ker Rusija ne odkupuje več poljskih jabolk, bi presežek na trgu povzročil znižanje cene in zmanjšanje prihodkov kmetov. Denar za pomoč bo prišel iz posebnega kriznega sklada, namenjenega blažitvi pritiskov v primeru izrednih dogodkov na trgih. Pomoč v višini 125 milijonov evrov je šele prvi korak. V primeru nadaljevanja ruskih sankcij se bo zaostril tudi položaj na drugih področjih.
Velik del izvoza živil v Rusijo so svinjsko meso in mlečni izdelki. Kolikšen bo vpliv sankcij na ceno mleka, še ni znano. Vsekakor bodo zahteve pridelovalcem postajale vse večje. Kljub razpravam na tehnični in strokovni ravni bodo položaj morali obravnavati ministri za kmetijstvo članic Unije na izrednem zasedanju 5. septembra. V članicah se kljub resnosti položaja odzivajo tudi s humorjem. Na Poljskem, ki je ena najbolj prizadetih držav, spodbujajo porabo domačega sadja s sloganom: »Eno jabolko na dan odžene Putina stran«.
Glede bolj dolgoročnega učinka ruskih sankcij sicer prevladujejo zadržki, češ, svetovni trg je velik, pa tudi Kitajci kupujejo čedalje več živil. Težave pa bi utegnile povzročiti predvsem Moskvi, cene živil na ruskem tržišču pa se že zvišujejo. Bolj petični ruski potrošniki si težko predstavljajo življenje brez evropskih izdelkov, kakršni so, na primer, francoski siri. Poleg tega se bodo težko izognili temu, da bi izdelki z Zahoda prihajali na rusko tržišče po ovinkih.
