Juncker bi začel antibirokratsko revolucijo

Evropska komisija se v slogu »z birokracijo nad birokracijo« hoče znebiti sprejemanja zakonodaje, ki ljudem greni življenje.

Objavljeno
20. maj 2015 00.24
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Stekleničke za oljčno olje, odprava klasične žarnice, predpis o ukrivljenosti kumar, kopalniške prhe, kotlički na straniščih. To je le nekaj tem iz zakladnice bruseljske birokracije, ki so v zadnjem desetletju razburjale evroskeptike in druge kritike EU.

Tudi državljani so se začeli vse bolj zgražati nad evrokracijo. Po eni od raziskav skoraj tri četrtine (74 odstotkov) Evropejcev misli, da EU proizvaja preveč birokracije. Resnici na ljubo je Bruselj pogosto zgolj strelovod za kritike, saj so v večini primerov odgovorne članice. Kakorkoli že, nova evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja si zelo prizadeva, da bi se znebila podobe birokratskega mastodonta, ki s svojimi zamislimi in predpisi preobremenjuje državljane in podjetja.

Junckerjeva logika se glasi: »Ni vsaka težava, ki se pojavi v Evropi, težava za EU. Skrbeti moramo za pomembna vprašanja.« Tako je njegova komisija z veliko trušča sprejela program, ki naj bi zagotovil, da bo sprejemanje evropske zakonodaje preprostejše, bolj pregledno, učinkovito, demokratično, poceni ... Tako naj bi bili predpisi razumljivejši in bolj sprejemljivi za državljane in podjetja. »Pošteno bi si morali priznati, kaj deluje in kaj ne,« je povedal prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, ki je v evropski komisiji zadolžen za zmanjševanje birokracije.

Komisija za preverjanje kakovosti zakonodaje

Vodilo zakonodajnega »fitnesa«, ki ga je pred Junckerjevim prihodom zagnal že José Manuel Barroso, je zmanjšanje birokratskega bremena in poenostavljanje predpisov. Nova komisija je že začela »protibirokratsko revolucijo«. Več zakonodajnih predlogov, na katerih se je dolga leta nabiral prah v bruseljskih predalih, ker ni bilo politične volje za njihovo sprejetje, so preprosto črtali. V delovnem programu za letos so predvideli le 23 predlogov, to je vsaj trikrat manj, kot je bil standard v Barrosovih časih. Veliko presenečenje bi bilo, če bi se v evropski komisiji lotili odpravljanja odvečne birokracije in približevanja ljudem brez ustanavljanja novih teles s težko razumljivi imeni. Tako bo posebna komisija za ocenjevanje učinkov predlagane zakonodaje preoblikovana v: neodvisni odbor za regulativni nadzor. Naloga odbora bo preverjanje kakovosti učinkov predlagane zakonodaje in preverjanje veljavne zakonodaje.

Program ugotavljanja primernosti in uspešnosti zakonodaje naj bi bil okrepljen z vrhunskimi strokovnjaki iz gospodarstva, sindikatov, članic ... Bruselj napoveduje zmanjšanje birokratskih bremen, denimo pri javnih naročilih, statistikah, DDV. Timmermans je opozoril, da so mala in srednja podjetja, ki so bila v preteklosti največji zagovorniki EU, postali njeni veliki kritiki.

Proti nepreglednemu sklepanju kompromisov

Še več: da bi dosegli večjo preglednost, naj bi odprli okno v zakonodajno kuhinjo in vidni naj bi bili tudi kuharji. V postopkih soodločajo članice v svetu EU in evropski parlament. Pri bolj kočljivih temah se njihovi predstavniki ob navzočnosti evropske komisije ponavadi pred javnostjo zaprejo vrata in povsem nepregledno sklepajo kompromise. Takšne odločitve razvpitega trialoga nato vplivajo na življenja več kot pol milijarde državljanov EU.

Evropska komisija predlaga, da bi pri amandmajih k težjim vprašanjem tako evropski parlament kot svet EU morala narediti analizo njihovega vpliva. Komisija predlaga oblikovanje ad hoc panela, ki bi proučeval, denimo, ali bi se amandmaji sploh lahko uresničevali in kolikšne stroške bi povzročali. V opozicijskem delu evropskega parlamenta pa so že slišale kritike, češ da komisija hoče zvezati roke demokratično izvoljenim poslancem v korist birokratov in lobistov.

V industriji načrte Junckerjeve komisije podpirajo, saj pričakujejo manj birokracije. Po drugi strani pa v sindikatih in civilnodružbenih organizacijah opozarjajo, da manj regulacije utegne znižati socialne, prehranske, zdravstvene, okoljske in potrošniške standarde. Zato sindikalisti opozarjajo, da deregulacija bolj koristi korporacijam kot ljudem.