Tiskane izdaje
Ko je Juncker nastopil pred evropskimi parlamentarci v Strasbourgu in predstavljal načrte, je bilo očitno, da si njegova komisija želi globlje zarezati v prakso zadnjih let. »Ni vsak problem, ki se pojavi v Evropi, evropski problem ali problem za evropsko komisijo,« je povedal. Bolj kot z birokratskim urejanjem zadev iz vsakdanjega življenja (denimo o kotličkih na straniščih ali prhah), ki jezi Evropejce, naj bi se njegova komisija ukvarjala z velikimi gospodarskimi in socialnimi temami. Članicam naj bi prepustili več stvari, ki jih lahko doma same uredijo bolje.
Ni presenečenje, da je Juncker, ki se mora od začetka mandata spopadati s posledicami velikega škandala Luxleaks, naznanil projekte proti izogibanju plačevanja davkov, tudi izmenjavo podatkov o posebnih davčnih aranžmajih s korporacijami. Vprašanje je, kaj bo nastalo iz tega, saj je pristojnost na davčnem področju povsem v pristojnosti članic. Glavno vodilo Junckerjeve ekipe bosta gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest. Temu bo podrejeno skoraj vse drugo.
Protibirokratska revolucija
Glede konkretnih načrtov prihodnje leto je napovedal sveženj za zagon digitalnega notranjega trga v EU; narejeni da bodo prvi koraki k evropski energetski uniji z večjo integracijo nacionalnih trgov, zmanjšanjem porabe energije in dekarbonizacijo; priseljevanja naj bi se lotili bolje, tako z vabljenjem usposobljenih ljudi kot z večjim sodelovanjem s tretjimi državami, solidarnostjo med članicami in bojem proti trgovini z ljudmi.
Delo komisije bo v znamenju protibirokratske revolucije. Junckerjeva desna roka, podpredsednik komisije za »boljšo regulacijo«, Frans Timmermans je napovedal, da bodo pri vsakem predlogu imeli pred očmi, ali bo koristil rasti, ali ga ne bi bilo bolje urejati na nižjih ravneh in ali bo na terenu pripeljal do sprememb brez novih bremen. Nova komisija se hvali, da bo drugače od ekipe Joséja Manuela Barrosa, ki je vsako leto dala na mizo več kot sto predlogov, prihodnje leto zagnala le 23 postopkov.
Poleg tega so se lotili čiščenja projektov EU, ki še niso bili sprejeti. V postopkih so od prejšnje komisije podedovali okoli 450 zakonodajnih predlogov z različnih področij, ki še niso bili sprejeti. Številni med njimi so bili blokirani, najpogosteje so njihovo sprejemanje ustavila nesoglasja med članicami. Na seznamu za odpis je, denimo, predlog direktive, ki bi Evropejcem, ki se preselijo v drugo članico, olajšala postopke za uvoz in registracijo osebnega vozila.
Podleganje
Okoljevarstveniki so bentili, da Junckerjeva komisija podlega pritisku industrije in si želi vrniti Evropo v ekološko kameno dobo. Tudi strokovnjaki za okolje v parlamentarnih skupinah, ki so izvolili Junckerjevo komisijo, so izražali nezadovoljstvo, saj so prepričani, da bi krožno gospodarstvo ustvarilo na sto tisoče delovnih mest in spodbudilo naložbe v zelene tehnologije. O grozečem črtanju direktive o čistejšem zraku so opozarjali, da bi uveljavitev njene vsebine po izračunih stare komisije zmanjšala število prezgodnjih smrti za 58.000 na leto.
Komisija se je na koncu odločila za salomonsko odločitev. Potočnikov projekt krožnega gospodarstva bodo črtali, a po Timmermansovih besedah bodo predlagali nov, učinkovitejši in ambicioznejši program, ki bo zajemal celoten krog in ne le njegove polovice. Potočnik je prepričan, da bi bilo bolje, če bi njegov predlog le dopolnili in tako ne bi izgubljali časa. Direktivo o zraku pa bodo spremenili in jo vključili v kontekst ciljev energetsko-podnebnega svežnja do leta 2030. Potočnik je opozoril, da ljudi resda skrbi za delovna mesta, a tudi za zdravje.
