Tiskane izdaje
Le nekaj dni pred lokalnimi volitvami v Veliki Britaniji je laburistična stranka zaradi antisemitskih izjav suspendirala dva svoja vidna člana. Kritiki opozarjajo, da to ni le problem posameznikov, ampak britanske levice v celoti. Bo ta morala za grehe plačati tudi politično ceno?
Laburisti tudi več kot pol leta po zamenjavi vodstva in vzponu Jeremyja Corbyna na vrh stranke ne funkcionirajo kot delujoča opozicija. Namesto da bi se osredotočili na delo britanske vlade, se ukvarjajo sami s sabo. Razkol med radikalci iz Corbynovega kroga in bolj sredinsko usmerjenimi člani postaja vse bolj definiran, s tem pa tudi čedalje bolj nevaren za prihodnost otoške levice.
Kako močno bodo dogodki preteklega tedna vplivali na enotnost stranke, bo bolj jasno čez nekaj dni, ko bodo v Veliki Britaniji lokalne volitve. Če je bil prejšnji teden za stranko slab, utegne biti ta še slabši, vsaj sodeč po rezultatih javnomnenjskih raziskav, po katerih bodo laburisti v četrtek na voliščih dosegli najslabši izid v zadnjih 35 letih. Presenečenje se utegne zgoditi tudi v Londonu, kjer bodo izbirali novega župana, in na Škotskem, kjer se bo stranka borila za to, da ostane uradna opozicija.
Neugodni trenutek
Nobenega dvoma ni, da so razmere v laburistični stranki dosegle novo dno v izrazito neugodnem trenutku. Toda strela še zdaleč ni udarila z jasnega. Sporne izjave laburistične poslanke Naz Shah, ki je leta 2014 na svojem facebook profilu komentirala izraelsko-palestinski konflikt, kot rešitev zanj pa predlagala deportacijo vseh Izraelcev z Bližnjega vzhoda v ZDA, in nekdanjega londonskega župana Kena Livingstona, ki je v nastopu na BBC poskušal braniti ugled svoje stranke s popolnoma zgrešeno zgodovinsko lekcijo, v kateri je povezal Hitlerja s sionizmom, so bile v marsičem vrh ledene gore, zadnji v nizu odmevnih antisemitiskih izpadov na britanski levici. Morda še bolj od njunih besed je bil problematičen odziv stranke, ki se je v zadnjih dneh pri iskanju rešitev ponovno spopadala predvsem sama s sabo.
Stranka je suspendirala oba poslanca, hkrati je uvedla neodvisno preiskavo o domnevnem naraščanju protijudovskega razpoloženja v svojih vrstah. Corbyn je v komentarju za Guardian pojasnil, da je bilo bistvo laburizma skozi njegovo celotno zgodovino nasprotovanje vsem oblikam rasizma, tudi antisemitizmu. »Proti rasizmu se borim že vse življenje,« je poudaril in dodal, da judovska skupnost že stoletje igra eno od osrednjih vlog znotraj laburistične stranke in progresivne politike v Veliki Britaniji. Corbyn in njegovi zavezniki na levici zagotavljajo, da stranka nima »problema z antisemitizmom«. Nekateri, med njimi tudi vodja največjega sindikata na otoku Len McCluskey, so označili očitke na njen račun kot »načrtno blatenje« vodstva stranke. »Ideja, da laburistična stranka preživlja antisemitsko krizo, je naravnost žaljiva. Toda uperjena je predvsem v Corbyna.«
Od obtožb do zarote
McCluskeyjeva ocena v določenem pogledu drži. Bolj sredinsko usmerjeni člani stranke so po pričakovanjih izkoristili škandal za opozarjanje na probleme, predvsem na Corbynovo neučinkovito vodenje. Toda to še ne pomeni, da diskriminacije proti Judom ni oziroma da je ta plod velike zarote, uperjene proti vodji britanske opozicije. Pred dnevi je v komentarju za Financial Times priznani britanski zgodovinar Simon Schama zapisal, da se je odnos levice do Judov v zadnjem času spremenil. »Kritičnost do odločitev izraelske vlade je mutirala v nasprotovanje pravici Izraela do obstoja.« Z drugimi besedami: antisionizem se je spremenil v antisemitizem. Do podobnih sklepov so prišli še drugi komentatorji, tudi tisti na levici.
Jeremy Corbyn je z vzponom na vrh stranke privabil vanjo nekatere ljudi z zelo negativnimi pogledi na Jude. Smiselno se je vprašati, koliko so k temu pripomogli ne samo njegova kritična stališča do Izraela, ampak kontroverzne poteze, kot je bilo druženje s predstavniki palestinskega Hamasa in posamezniki, ki verjamejo, da se holokavst v resnici nikoli ni zgodil. Kako močno bodo dogodki zadnjega tedna vplivali na popularnost stranke, bo jasno čez nekaj dni. Toda precej verjetno je, da laburisti ne bodo rešili svojih težav v kratkem času. Voditelj, ki ne potrjuje besed z dejanji, jim pri tem ne bo v bistveno pomoč.
