Tiskane izdaje
Prošnja britanske vlade, da se iz kontroverznega poročila ameriškega senata izbrišejo občutljivi podatki, ki bi utegnili ogroziti nacionalno varnost države, poraja vrsto vprašanj o vlogi, ki so jo po 11. septembru 2001 pri odkrivanju in preprečevanju novih napadov odigrale otoške obveščevalne službe.
Med vprašanji, ki se postavljajo predstavnikom oblasti, se najpomembnejše zagotovo nanaša na ugibanja o tem, ali so britanski obveščevalci sodelovali pri mučenju oseb, osumljenih terorizma. Podatek, da so bile iz poročila na prošnjo oblasti v Londonu izbrisane tako rekoč vse omembe Velike Britanije, meče senco dvoma na postopek zbiranja informacij in uradno stališče vlade, ki zagotavlja, da domači agentje niso sodelovali pri serijskih kršitvah človekovih pravic.
Tudi če se dvomi izkažejo za netočne, je interes zakonodajalcev, organov pregona in javnosti zaradi razkritij dovolj velik, da od oblasti zahtevajo jasne odgovore o tem, ali je Britanija vedela, kaj se dogaja s terorističnimi osumljenci v tajnih zaporih in ali so britanski agenti neposredno spremljali sporna zaslišanja, ki so jih opravljali predstavniki tujih tajnih služb. Če se izkaže, da britanski obveščevalci niso neposredno sodelovali pri mučenju zapornikov, to še ne pomeni, da niso vedeli za sporne prakse in od njih imeli koristi, zlasti ko je šlo za obveščevalne podatke, so si bili pred sinočnim zaslišanjem notranje ministrice Therese May v britanskem parlamentu edini poslanci treh največjih strank.
Potovanje, ki ga ni bilo
Urad ministrskega predsednika je le nekaj dni po objavi poročila potrdil, da so bile iz vsebine dokumenta na prošnjo vlade izbrisane nekatere občutljive informacije, a samo zato, ker bi lahko ogrozile varnost Združenega kraljestva. Enako stališče je zagovarjalo tudi notranje ministrstvo, ki se je znašlo pod drobnogledom, ko so nekateri britanski časniki objavili informacijo o tem, da je Theresa May, vodja ministrstva in najvplivnejša ženska v Cameronovi vladi, pred tremi leti v tajnosti odpotovala v Washington in se sestala s predstavniki senatnega odbora za obveščevalne zadeve, domnevno zato, da bi izpogajala izbris spornih podatkov.
Informacije o njenem potovanju v Washington poleti 2011, ki jih je ministrstvo sprva potrdilo, so se kmalu izkazale za netočne. Vladnim uradnikom ni preostalo drugega, kot da objavijo popravek, v katerem so pojasnili, da je bil obisk Therese May odpovedan v zadnjem trenutku in da se srečanje med ministrico in člani odbora nikoli ni zgodilo.
Tudi če se Mayeva nikoli ni sestala z avtorji kontroverznega poročila, to še ne pomeni, da vezi z njimi niso gojili drugi predstavniki britanske oblasti. Vladni uradniki so se s člani odbora v petih letih, koliko je trajalo nastajanje obsežne dokumentacije, sestali kar 24-krat. Mayeva je morala sinoči kot prva visoka predstavnica vlade nastopiti pred parlamentarnim odborom za obveščevalne in varnostne zadeve. Britanski mediji so od ministrice pričakovali, da bo znala pojasniti, kaj so člani premierovega kabineta in zaposleni na njenem ministrstvu vedeli o spornem Ciinem ravnanju s terorističnimi ujetniki.
Pozivi k neodvisni preiskavi
Sir Malcolm Rifkind, vodja parlamentarnega odbora za obveščevanje in varnost, je v mnenjskem članku v Sunday Telegraphu, potrdil, da je od ameriških oblasti zahteval predajo vseh občutljivih delov poročila. Od ZDA je odvisno, ali bodo ugodile zahtevi in predale sporne dele dokumentacije; Rifkind, dolgoletni konservativni poslanec in nekdanji minister, vztraja, da je to nujen pogoj za uspeh katere koli preiskave. »Ugotoviti moramo, ali so [britanski obveščevalci] vedeli, kaj počne Cia; ali so bili pripravljeni sprejeti in uporabiti obveščevalne podatke, pridobljene z navideznim utapljanjem in drugimi nehumanimi metodami; in ali so sodelovali pri pripravljanju vprašanj, ki jih je Cia postavljala zaslišanim osumljencem.«
Premier Cameron se sooča s čedalje večjimi pritiski poslancev iz vseh treh največjih političnih strank, naj namesto parlamentarne preiskave podpre popolnoma neodvisen postopek, ki bi ga vodil sodnik. Bojazen, da Rifkindov odbor ne razpolaga z ustreznimi resursi za učinkovito in temeljito preiskavo, je po pisanju londonskega Independenta posledica slabih izkušenj iz preteklosti, ko parlamentarcem ni uspelo doseči prepričljivih rezultatov.
Rifkind je vztrajal, da bo svoje delo opravljal »brez strahu in nepristransko«, tudi če bo to pomenilo, da bodo v procesu preiskave izpostavljene nepravilnosti, za katere so krivi politiki ali predstavniki obveščevalnih služb. Med zaslišanimi, kot je še potrdil, bi se lahko znašla tudi nekdanji britanski premier Tony Blair in njegov zunanji minister Jack Straw. K temu je včeraj pozval tudi namestnik predsednika vlade in vodja liberalnih demokratov Nick Clegg.
