Kako inteligentno bo Bruselj izpeljal odhod Londona

Referendum je bil monumentalen dogodek, posledice bo občutiti desetletje, morda več. Evropski in svetovni misleci nizajo mrke napovedi za eno in drugo stran: od zlovešče ocene Georgea Sorosa, da je dezintegracija EU neizbežna, do rahlo spodbudnejših ocen nobelovca Amartye Sena, češ, odvisno je od tega, kako inteligentno bo Bruselj izpeljal odhod Londona.

Evropska dezinzegracija zdaj poteka s polno hitrostjo, opozarja Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in ustanovitelj panevropskega gibanja DiEM25 − sam trdno prepričan, da bo Evropa ali demokratična ali pa je ne bo. Brexit je po njegovem prepričanju prevladal zato, ker je evropski establišment s svojo nedemokratično vladavino odvzel Britancem zmožnost gole predstave o demokratični EU.

J. Fischer o grobarju Cameronu

»Žalosten dan za Evropo. Težko in zapleteno bo, toda lahko rečem, da bo Unija preživela.« Nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je v intervjuju za Corriere della Sera govoril o težavnih političnih in ekonomskih posledicah brexita, ki bodo dolgotrajne in so skrb vzbujajoče, a kljub temu nakazal tudi kanec optimizma.

»Britanski ne Bruslju pomeni zavračanje kompromisa. To je nevarno. Ne smemo pozabiti zgodovine naše celine ... Izid potrjuje upor proti Westminstru in seveda globoko nezaupanje politično-ekonomskim elitam, tako v Evropi kot v Ameriki. Vse to je posledica krize leta 2008, ki destabilizira najbolj od vsega. Želim poudariti še tretji element, generacijski konflikt; baby boom generacija je podprla brexit, mladi so glasovali za Evropo.« Glede Cameronove vloge izpostavlja njegovo »popolno neodgovornost«, »v zgodovino ne bo odšel kot grobar Evrope, temveč grobar Združenega kraljestva«.

In kaj zdaj? Kako bo šla EU naprej? »Ali Evropa zares hoče naprej,« se sprašuje Fischer, ki dvomi o tem, ko se ozre proti Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji. Največja težava Unije je, da »imajo največjo moč nacionalne vlade in pri njih zdaj ni opaziti nobene pripravljenosti na kompromis«. Prst uperi v ustanovne članice: »Nizozemska je pod pritiskom, ohromljena zaradi nacionalizma. Belgija je razklana. Francija je, spomnimo se, skupaj z Nizozemsko glasovala proti evropski ustavi ... Treba je biti realističen, potrebujemo resnično razpravo o tem, zakaj sploh potrebujemo EU«.

Ob vprašanju, kako obravnavati Britanijo, je trd. »Zunaj pomeni zunaj. Z Londonom je treba ravnati kot z državo nečlanico«. Opozarja na slab evropski kontekst: EU ima že zdaj na pretek težav, politične posledice brexita nas bodo spremljale leta in leta. Nihče zunaj in nihče znotraj Unije ni zadovoljen − razen Putina, ki mu ni do močne Evrope.

Amartya Sen o blaznosti Britanije

»To je zelo nevšečen zgodovinski trenutek, nisem pričakoval takšnega rezultata; razumem nezadovoljstvo z Evropsko unijo, toda odhod je blaznost,« pravi indijski ekonomist Amartya Sen, eden vodilnih svetovnih razvojnih ekonomistov in Nobelov nagrajenec.

»To glasovanje bo imelo uničujoče posledice predvsem za Veliko Britanijo. Zgodovinski padec funta je samo en vidik tega ... Treba bo namreč shajati brez vseh komercialnih sporazumov, ki jih je Britanija podpisala kot članica EU: za nadomestitev je potreben čas, vmes se bo povečala brezposelnost, oslabela industrija, pritisk na Bank of England, ki ni po naključju zagovarjala obstanka v Uniji, bo velikanski.«

Bo takšen ekonomski in finančni potres zadosten razlog, da Britaniji ne bodo sledili drugi? »Unija mora biti zelo odločna in mora razčistiti − ali si v Evropi ali pa si zunaj nje; in kdor izstopi, si ne more izpogajati prednosti, ki jih je imel pred tem. Koncesije tistemu, ki odide, bi bile škodljive. Ne verjamem, da ta referendum neizbežno pomeni učinek domin; odvisno bo od tega, kako inteligentno bo Bruselj izpeljal odhod Londona,« pravi nobelovec, ki poudarja, da mora, gledano dolgoročno, EU revidirati svoje politike in svoje poslanstvo, priznati lastne napake: zgrešenost politike varčevanja, ki je izvor velikega nezadovoljstva v številnih evropskih državah, od Grčije do Italije.

George Soros o dezintegraciji

»Katastrofični scenarij, ki so se ga mnogi bali, se je materializiral − zaradi česar je postal razpad Evropske unije tako rekoč ireverzibilen,« pravi milijarder Soros. Prva žrtev referenduma bo po njegovem sama Velika Britanija, a ekonomske in politične posledice se bodo povečale in oljni madež bo zajel celoten kontinent. Kratkoročno in srednjeročno bo Otok prizadet, ekonomski učinki bodo primerljivi s krizo 2007−2008. Še hujše bodo posledice za Evropo, časovnica brexita je za celino slaba tudi zaradi zunanjega pritiska Turčije in Rusije, obe izkoriščata šibkost Evrope.

Na neki način se je brexit začel že v štiridesetih letih s Churchillovo vizijo Evrope, piše Chris Patten, zadnji britanski guverner Hongkonga in bivši evropski komisar. Ob izidu referenduma se spominja enega najslavnejših aforizmov Winstona Churchilla: »Problem političnih samomorov je, da dočakaš čas, ko obžaluješ.« In vendar mnogi tisti, ki so glasovali za odhod, ne bodo dočakali obžalovanja. Medtem ko bodo mladi Britanci, in ti so večinsko podprli obstanek Otoka v Evropski uniji, odhod obžalovali − tako Patten − skoraj zagotovo.