Katalonci bi hoteli sami odločati o svoji usodi

Barcelona − Katalonci zahtevajo pravico do glasovanja, zato so danes, na svoj največji nacionalni praznik, po vsej Kataloniji množično protestirali in s telesi oblikovali V – črko, s katero se v katalonščini začnejo besede pot, glasovanje, zmaga. Sporočilo morja somišljenikov z osrednjih avenij Barcelone naj bi odmevalo po vsem svetu.

Oblečeni rdeče in rumeno, v barvi katalonske zastave, so, tako povezani, zahtevali, da 9. novembra na posvetovalnem referendumu glasujejo o svoji prihodnosti. Pravico, da na ta način sami odločijo o lastni usodi, jim v Madridu odrekajo, češ da je katalonsko enostransko vlečenje osamosvojitvenih potez v nasprotju s špansko ustavo in zato nezakonito.

Trenutek je zanimiv, kajti čez teden dni bo referendum na Škotskem. Zgodbi, škotska in katalonska, sta zgodovinsko sočasni, in vendarle je vsaka zelo drugačna in posebna. Skoraj v istem času, ko se je Škotska prostovoljno združila z Anglijo, je bila v španski nasledstveni vojni Katalonija leta 1714 zavojevana, Medtem ko se škotske oblasti in London danes pogovarjajo, čeprav se ne morejo strinjati, med osrednjo vlado v Madridu in regionalno v Barceloni dialoga ni. Škoti smejo na referendum, Katalonci ne.

Katalonsko osamosvojitveno gibanje se je okrepilo predvsem v zadnjem desetletju, k čemur je veliko prispevala ekonomska kriza. Že leta pa se v Kataloniji in drugih avtonomnih skupnostih krepi prepričanje, da je čas za korenito posodobitev zastarele španske ustave; ta je iz leta 1978. Kakor ostri vizijo katalonska vladajoča politika, se v prid samostojni poti vztrajno veča tudi podpora javnosti. Medtem ko je bilo spomladi leta 2006 neodvisni Kataloniji naklonjenih slabih 14 odstotkov Kataloncev, jih je bilo marca letos že več kot 45 odstotkov, zdaj pa je delež še višji. A približno petina bi jih najraje izbrala federalno ureditev, okrog 23 odstotkov jih označuje sedanjo avtonomno skupnost za najboljši možni okvir.

Najsi mislijo ljudje v Kataloniji tako ali drugače, večinoma ne morejo sprejeti, da jim Madrid ne pusti glasovati – kajti glasovati pomeni demokracijo. Demokracije ni nikoli preveč, demokracija zmaguje. Po vnaprej pripravljenem scenariju je bil danes razpoloženjski vrhunec ob 17. uri in 14 minut – leto 1714 pomeni v katalonski zgodovini prelomni poraz, 2014 naj bi bilo leto zmage.