Tiskane izdaje
Sarajevo – Na protestih v BiH, ki jih je zaznamovalo tudi nasilje, so ljudje, naveličani korupcije in nedelujoče države, izrazili nezadovoljstvo z izvoljenimi voditelji, ki prepogosto mislijo, da so nad institucijami. Po zaslugi protestov se je povečalo mednarodno zanimanje za BiH, oblast pa poskuša z ustrahovanjem aktivistov preprečiti reprizo demonstracij.
Novinarka tednika Slobodna Bosna Nidžara Ahmetašević zadnjih 20 let piše o človekovih pravicah in vojnih zločinih, aktivistka protestnega gibanja pa je postala, ker je danes veliko težje živeti v BiH, kot je bilo med vojno. Ni več prenesla pogleda na lačne ljudi in na matere z mladoletnimi otroki, ki po smetnjakih brskajo za hrano, ne da bi se odzvala. Po njenem mnenju je neodgovorno, je še povedala za Delo, če v Sarajevu, kjer se skoraj vsak dan zgodi umor ali pa sprehajalce napadajo tropi potepuških psov, nisi aktivist in se ne boriš za človeka dostojno življenje.
Bruselj si prizadeva, da bi se v BiH obdržal neoliberalni koncept. Kot je poudarila Ahmetaševićeva, doslej zoper koncept ni bilo odpora, s protesti pa je zgodba dobila drugačne razsežnosti. V Bruslju vidijo rešitev za BiH v izvajanju programa za rast in razvoj, ki velja na ravni EU. Gre za program v šestih točkah, ki da je enostaven. Bruselj se sklicuje na soglasje z državljani v Federaciji BiH in Republiki srbski. Čeprav je minilo že skoraj leto dni, Ahmetaševićeva pravi, da v BiH ni našla niti enega človeka, ki bi podpiral program, ki ne pove ničesar.
Nidžara Ahmetašević. Foto: Tomi Lombar/Delo
Mit o žrtvah nacionalizma
Postavlja si vprašanje, kje in kako bodo v BiH ustvarili nova delovna mesta. V državi je že zdaj veliko ljudi, ki so formalno zaposleni, ne dobijo pa plač. Podjetja ne plačujejo prispevkov, tako da niso niti zdravstveno zavarovani in nimajo zagotovljene osnovne socialne varnosti. Kot še meni Ahmetaševićeva, je družba v BiH mrtva, obljubljena nova delovna mesta pa bodo kvečjemu umetno ustvarjena.
Bosno in Hercegovino obvladuje avtokratski režim, je prepričana Ahmetaševićeva, ki ima pod nadzorom pravosodje, policijo, bančni sistem in medije. Ne glede na nacionalne ali politične barve gre politični eliti le za obstoj na oblasti in ohranitev foteljev, ki jim omogočajo uveljavljanje lastnih interesov. Ahmetaševićeva je povedala, da se je protestov, ki so zajeli 21 mest v BiH, samo v Sarajevu udeležilo več kot deset tisoč ljudi. Po njenem je dosežek protestov, da so ljudje spregovorili v državi, kjer večina živi v apatiji in strahu. Ker so se protestov udeležili pripadniki vseh narodnosti, so zrušili mit o državljanih BiH, ki da so žrtve nacionalizma.
V BiH so se ljudje povezali, ker so končno spoznali, da imajo številne skupne probleme, ki niso povezani z nacionalizmom, temveč z vsakdanjim preživetjem. Čeprav protestniki niso iznašli koncepta, ki bi nadomestil neoliberalni sistem, je za Ahmetaševićevo pomembno, da si v BiH sami izberejo smer, ne pa da jim jo določajo drugi. Ne glede na to, da protestniki tvorijo različne skupine in da nimajo enotnega vodstva, tako da so, na primer, eni za Sirizo, drugi pa proti njej. Skupno jim je, da hočejo ZDA in EU, ki ju dušita, vsiliti svojo izbiro. Ključna zahteva protestnikov v Sarajevu, Tuzli, Banjaluki, Bihaću, Mostarju in drugih mestih je tako bila zagotavljanje socialne pravičnosti. Gibanje za socialno pravičnost, ki ima svoje podružnice v vseh večjih urbanih središčih, je najmočnejše v državi.
Boj za svobodo
Da bi preprečili nove proteste, oblast s pomočjo policije, sodstva in medijev ustvarja vzdušje napetosti in strahu. V medijih so širili novice, da je večina protestnikov, ki so demonstrirali na ulicah, iz vrst huliganov in narkomanov. Ker jo je strah ljudskega upora, poleg medijske propagande za zatiranje upora zlorablja organe pregona. Ahmetaševićeva še pravi, da so na začetku dolgega procesa, ker si je v BiH, ki je polprotektorat, težko izboriti svobodo. Politična elita je še vedno lačna oblasti, njihove pa so celo vse kavarne v bosansko-hercegovski prestolnici.
Kar zadeva nasilje na lanskih protestih, Ahmetaševićeva ne izključuje možnosti, da so politične stranke ali policija podtaknili med protestnike svoje ljudi in provokatorje. Po drugi strani se ji zdi mogoče, da so se ljudje v obupu zatekli k nasilju. Posledica je bilo požgano in uničeno premoženje ter ranjeni protestniki, novinarji in policisti. V tem kontekstu je zgovoren grafit na poslopju sarajevskega kantona, ki je med protesti zagorel: »Kdor seje lakoto, bo žel bes«. Ahmetaševićeva je sklenila z besedami, da se morajo protestniki boriti na milijon frontah, če želijo zmanjšati ustvarjeni učinek brezizhodnosti.
Ustrahovanje
Ahmetaševićeva je še povedala, da si je prislužila dve prijavi sodniku za prekrške, ker da se je uprla policiji, zagrožena kazen pa je dvakrat po 500 evrov. V prvem primeru se ni hotela legitimirati, v drugem pa si je prislužila obtožbo, da se je upirala uradni osebi, ker je policista vprašala, kdo je in zakaj jo zaustavlja. Na sodišču so končali tudi številni protestniki iz Tuzle, ki že tri leta niso dobili plač in dobesedno nimajo kaj jesti. Njen prijatelj naj bi plačal 5000 evrov kazni zaradi oviranja prometa, ker je deset dni zapored stal na ulici, ki je bila zaradi demonstracij zaprta za ves promet. Aktivistki iz Bihaća grozi denarna kazen v višini 1.200 evrov, ker je med protesti piskala na piščalko in s tem kršila javni red in mir.
