Tiskane izdaje
Bruselj – Četudi sta prva dva dneva zaslišanj kandidatov za komisarje v evropskem parlamentu potekala brez dramatičnih zapletov, kar nekaj težav povzroča žgoča tema – prostotrgovinski sporazum EU in ZDA (TTIP).
Nastop prihodnje komisarke za trgovino, Švedinje Cecilie Malmström, na ponedeljkovem zaslišanju je bil sicer retorično prepričljiv in strokovno podkrepljen, a z načrti njenega dela je povezan prvi škandal. Eden od razlogov, zaradi katerih je sporazum kočljiv, je vprašanje zaščite investitorjev. Če bi imel enako vsebino kot že pripravljeni sporazum EU s Kanado, bi ameriški investitorji lahko pred posebnimi arbitražnimi sodišči zahtevali od držav odškodnino, če bodo po njihovem prihodu zaostrovale zaostrovale okoljske, socialne ali zdravstvene standarde.
Fronta nasprotnikov takšne ureditve, po kateri redna sodišča ne bi imela skoraj nobene vloge, je posebno močna v evropskem parlamentu. Ko so parlamentarci v petek dobili pisne odgovore Malmströmove na njihova vprašanja, so v njih najprej lahko prebrali, da je izrazila popolno strinjanje z Junckerjevim stališčem, da kakršnekoli omejitve pristojnosti sodišč članic EU niso sprejemljive in da je jasno, da zaščita investitorjev ne bo del sporazuma. Takšna rešitev bi pomenil odmik od dosedanje linije argumentiranja EU, po kateri bodo o rešitvah še razpravljali.
Stališča ni spisala sama
Zapletati se je začelo že pred zaslišanjem, saj je morala najprej sporočiti, da takega stališča ni spisala sama in da ne bi smel biti del odgovorov, ki jih je odposlala v Bruselj. Nato se je branila z argumentom, da je bila objavljena napačna verzija, in se opravičila za nesporazum. V uradni verziji odgovora citata, da zaščita investitorjev ne bo del TTIP, ni več. Zlasti med parlamentarci, ki ostro kritizirajo sporazum, so se razširile razlage, da so njene prve odgovore spreminjali v Junckerjevem štabu, da bi se prikupili kritičnim parlamentarcem.
Vprašanje zaščite investitorjev je toksično
Na zaslišanju je Malmströmova vprašanje zaščite investitorjev razglasila za toksično in napovedala, da bi utegnilo biti izključeno iz pogajanj. Toda nedvoumno se glede njegove usode ni hotela izreči, češ, ni še čas za odločitev.
Najostrejše kritike klavzule prihajajo iz socialdemokratskega tabora v Nemčiji, dosedanji komisar za trgovino Karel De Gucht je na drugi strani prepričan o koristnosti njene vključitve v sporazum. Junckerjeve obljube, da evropski standardi ne bodo žrtvovani na oltarju svobodne trgovine, je pripisal populizmu.
Liberalka Malmströmova je pred poslanci pojasnjevala, da bi morali predvsem preprečevati zlorabe. Tudi njena stališča glede varovanja osebnih podatkov iz zadnjega obdobja, ko je bila v Bruslju komisarka za notranje zadeve, niso bila po godu vsem, češ da so proameriška. V odboru za trgovino soglasja o njeni kandidaturi ni bilo, zato je kar nekaj političnih skupin, tudi socialisti in zeleni, zahtevalo glasovanje vseh članov odbora o prihodnji komisarki. Na glasovanju dan po zaslišanju je brez težav prestala preizkušnjo.
Omejitev pravice multinacionalk do tožb
Glede TTIP naj bi si Juncker prizadeval, da bi pravico do tožb pred mednarodnimi arbitražami čim bolj omejili. Tako ne bi bile pristojnosti domačih sodišč spodkopane s posebno ureditvijo za velike tuje investitorje. Tudi v sprejete rešitve v prostotrgovinskem sporazumu s Kanado, ki je nekakšen model sporazum z Združenimi državami z velikim strateškim pomenom, naj bi omejile pravice multinacionalk do tožb.
Na arbitražo bi se lahko obrnili šele po poldrugem letu od nastanka spora. Prej bi morali nesoglasja odpraviti dvostransko ali pred nacionalnimi sodišči.
