Tiskane izdaje
Niso se še dobro polegle vesti o tem, da so pripadniki ruske obveščevalne službe FSB na Krimu spet prijeli skupino domnevnih ukrajinskih vojaških vohunov in snovalcev diverzantskih napadov, ko je Moskva Kijev obtožila, da je s spornega polotoka ugrabil dva ruska vojaka.
Rusko obrambno ministrstvo je v ponedeljek zvečer v uradnem sporočilu zapisalo, da je do »ugrabitve« prišlo ob enih popoldne v nedeljo, ko so pripadniki Varnostne službe Ukrajine (SBU) »nezakonito zadržali in odpeljali s Krima na ozemlje [ukrajinske] Nikolajevske regije dva pripadnika ruskih oboroženih sil: praporščaka Maksima Odincova in vodnika Aleksandra Baranova«. V Moskvi so to dejanje razglasili za »še eno grobo provokacijo« in zahtevali takojšnjo izpustitev prijetih, ki da jima po njihovih informacijah grozi »montirani« proces zaradi domnevnih zločinov proti ukrajinski državi. Na ministrstvu niso izključili možnosti, da bodo s psihološkimi in fizičnimi pritiski poskusili od njiju izsiliti »priznanje«.
»Nezakonita provokacija«
»To sta nekdanja ukrajinska vojaka, ki sta izdala prisego,« so se na kratko še isti večer odzvali iz SBU, ukrajinske različice ruske FSB. Ko je ruski zunanji minister Sergej Lavrov včeraj ponavljal obtožbe o »nezakoniti provokaciji«, je stališča Kijeva podrobneje predstavil polkovnik Aleksandr Motuzjaniki, ki na obrambnem ministrstvu skrbi za stike s sedmo silo. »Te ljudi so prijeli na ozemlju, ki je pod nadzorom Ukrajine. Ugotovili smo, da sta to nekdanja pripadnika oboroženih sil Ukrajine, ki nista bila izpolnila ukaza, po katerem bi se morala po ruski okupaciji avtonomne republike Krim umakniti s polotoka,« je pojasnil. S tem sta po njegovih besedah »izdala vojaško zaprisego«, zato ju čaka sojenje zaradi dezerterstva.
Medtem ko so ukrajinski novinarji razkrivali, da sta oba »dezerterja« stara 33 let, oba pa sta pred »izdajo« služila v isti ukrajinski vojaško-mornariški enoti A1100 v Novofedorovki, so njihovim ruskim kolegom neimenovani viri iz oblastnih struktur Krima delno potrdili kijevsko inačico zgodbe. Kakor je poročala ruska agencija RIA Novosti, so ruska vojaka zvabili na mejni prehod Džankoje, ker so jima obljubili, da jima bodo tam predali potrdila o končani visokošolski izobrazbi na ukrajinski univerzi. Tega, ali sta hotela pravi ali ponarejeni diplomi, niso zapisali, vsekakor pa sta po teh informacijah pred aretacijo že stopila čez črto, ki je postala mednarodno nepriznana državna meja potem, ko se je po uspelem krimskem osamosvojitvenem referendumu ta šest desetletji ukrajinski otok spomladi 2014 vrnil pod rusko okrilje.
»Praporščaka in vodnika so očitno vzeli zaradi zamenjave,« se je včeraj glasil podnaslov v ruskem časniku Kommersant, ki je povzel razmišljanja njihovih stanovskih kolegov v Rusiji. Še teden ni namreč minil, ko so objavljali zadnje informacije o tem, kaj vse so zasliševalcem FSB priznali trije ukrajinski vohuni in diverzanti, ki so jih skupaj z orožjem, močnim razstrelivom in posebnimi sistemi za zvezo prijeli na začetku novembra v Sevastopolu. V Moskvi so jih obtožili, da so hoteli vreči v zrak več objektov na polotoku, kar so menda tudi priznali, na video posnetkih zaslišanja, ki jih je FSB posredovala medijem, pa razlagajo, da so pripadniki ukrajinske vojaške obveščevalne službe, kar v Kijevu odločno zavračajo.
Posledice bodo
Kmalu po odkritju te trojice so se v FSB pohvalili, da jim je uspelo prijeti še dva ukrajinska specialna agenta, ki da so ju iz Kijeva poslali vohunit za rusko črnomorsko floto in razstreljevat infrastrukturne objekte. V Ukrajini zavračajo kakršnekoli uradne povezave z domnevnimi »diverzanti«, njihov predsednik Petro Porošenko pa je ameriškemu podpredsedniku Josephu Bidenu tovrstne ruske obtožbe že letos poleti opisal kot del ruske hibridne vojne, s katero da hoče Moskva upravičiti nadaljevanje svojega agresivnega početja v Ukrajini. Takrat se je moral Kijev braniti pred ruskimi obtožbami, da je hotel na začetku avgusta poslati dve skupini pripadnikov vojaške obveščevalne službe na Krim, kjer so načrtovali bombne napade v pristanišču za trajekte v mestu Kerč, feodozijskih naftnih skladiščih, vojašnicah v Džankoju, kemijski tovarni Titan in na letališču Simferopol. Večino diverzantov, otovorjenih z orožjem, granatami in razstrelivom, so prijeli že pri poskusu prehoda čez mejo, a ker se ti niso predali brez boja, sta med akcijo umrla uslužbenec FSB in pripadnik ruskih specialnih enot. Takrat je bil odziv Moskve precej ostrejši kot zdaj. Na zunanjem ministrstvu so opozorili »Kijev in njihove tuje kuratorje, da škoda, ki je bila povzročena ruski strani, smrt pripadnikov ruskih oboroženih sil, ne bo ostala brez posledic«, predsednik vlade Dmitrij Medvedjev je zagrozil s prekinitvijo diplomatskih odnosov s Kijevom, predsednik države Vladimir Putin pa je izjavil, da nima smisla pripravljati mednarodnih sestankov o uresničevanju minškega dogovora o reševanju krize v vzhodni Ukrajini, dokler »se Kijev ne bo odpovedal politiki terorja in provokaciji«.
