Tiskane izdaje
Makedonija se nahaja pred novo zaostritvijo politične krize. Ni le brez vlade, temveč se je iztekel tudi rok za razpis lokalnih volitev. Poslanci po predčasnih parlamentarnih volitvah še niso izbrali predsednika parlamenta, ki lahko edini razpiše volitve.
Ko je postalo jasno, da je vodja SDSM Zoran Zaev zagotovil večino v Sobranju, je šef VMRO-DPMNE Nikola Gruevski pozval ljudi na ulice. Zgovorno je, da protesti proti pravicam Albancev potekajo pod parolo Za skupno Makedonijo. Po desetih letih neomejene vladavine, privatizacije države in uvajanja avtoritarnega režima, se je Gruevski očitno poistovetil z državo. V ozadju velikih besed o ogroženosti države se skriva boj za oblast, strah pred izgubo moči in negotovost zaradi preiskav kriminalnih in koruptivnih dejanj v vrhu bivše vladajoče stranke in oblasti, ki jih je odprlo posebno tožilstvo. To je jedro globoke politične krize.
Po dogovoru iz leta 2008, ki je izhajal iz ohridskega mirovnega sporazuma iz leta 2002, sta vlado sestavljali zmagovalna makedonska in albanska stranka. To so zahtevali Albanci, dogovor pa so sprejeli tudi v EU in ZDA. Iz tega zornega kota je res, da vlada albanskih strank in socialdemokratov ne bi bila skladna z dogovorom. Albanska zahteva v koalicijskem dogovoru, da albanski jezik postane drugi uradni jezik v Makedoniji, poleg tega pomeni poskus revizije ohridskega sporazuma, ki je bil podpisan pod pritiskom Zahoda. Čeprav ni znano, kaj vse je Zaev obljubil koalicijskim partnerjem, koncesije Albancem niso največji kamen spotike.
Platforma naj bi vsebovala tudi formulacijo, da so bili Albanci žrtve genocida v obdobju v letih 1912 do 1956. Prva se je ostro odzvala Demokratična stranka Srbov, ki je ocenila, da gre za obtožbo Srbov in Srbije. V tem kontekstu naj bi VMRO-DPMNE branila Srbe in nekdanje makedonske komuniste, njihovi nasledniki pa naj bi jih obtožili za genocid. SDSM se ne zdi sporen začetek razprave o zastavi, himni in grbu Makedonije, tako da bi ti simboli državnosti izražali večetničnost države.
Makedonska kriza odpira zamrznjene konflikte
Gruevski: Makedonci bi po "tiranski platformi" postali v lastni državi opozicija, Albanci pa oblast
Kljub prepričanju, da so predčasne volitve prava pot za rešitev politične krize, Makedonija tri mesece po njih nima nove vlade. Bruselj z ukrepi, kot je odložitev sprejema poročila o njenem napredku na evropski poti, ne bo presekal makedonskega gordijskega vozla.
To je napovedal poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl. Po njegovi oceni pomeni zavrnitev predsednika Makedonije, da ne podeli mandata za sestavo nove makedonske vlade koaliciji strank, ki so mu predložile dokaz, da imajo nesporno večino v državnem parlamentu, podaljšanje politične krize v državi. Vajgl je še poudaril, da so evropski parlament, Evropska komisija, Nato, State Department in vlade številnih držav izrazile podporo čim prejšnjemu oblikovanju vlade v skladu s pravili parlamentarne demokracije. Bruselj je zaskrbljen zaradi razmer na Zahodnem Balkanu, o njih pa bo predvidoma razpravljal tudi vrh EU že ta konec tedna.
Klofuta predsednika države Bruslju in Washingtonu
Makedonski predsednik je zavrnil podelitev mandata za sestavo nove vlade vodji SDSM Zoranu Zaeva, čeprav mu je ta predal podpise podpore 67 poslancev. Kot je pojasnil, ne more podeliti mandata nekomu, ki ogroža neodvisnost in suverenost Makedonije. Gjorge Ivanov je zavrnil tudi poziv visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, naj podeli mandat Zaevu z utemeljitvijo, češ da je prvak SDSM sprejel platformo tuje države, ki jo le ta uporablja za izsiljevanje Makedonije. Mogherinijeva je pozvala Ivanova, naj spoštuje ustavo in demokratična pravila, ki predvidevajo spoštovanje volje večine. Kot je še izpostavila, ustava obvezuje predsednika države, da mandat za sestavo vlade podeli kandidatu stranke z večino v parlamentu.
Po navedbah Ivanova predstavlja platforma, ki so jo ob podpori Tirane sprejele Demokratična unija za integracijo (DUI), Besa in Zveza za Albance, povolilno kršitev ustave in ohridskega mirovnega sporazuma. Po njegovem bi morala mednarodna skupnost obsoditi »tiransko platformo«, ker predstavlja vmešavanje v notranje zadeve Makedonije. Njegovega stališča ni omajalo niti sporočilo Mogherinijeve, da se je predhodno uskladila z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, niti poziv ameriškega veleposlanika v Skopju Jessa L. Bailya in State Departmenta, da je treba brez odlašanja oblikovati novo vlado. Ivanov je ignoriral tudi obtožbo Zaeva, da je izvršil državni udar.
Zaveznika sta Ivanov in bivši premier ter prvak VMRO-DPMNE Nikola Gruevski, ki je vplival na odločitev predsednika države, našla v Moskvi. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo, da skušata EU in Nato vsiliti Makedoniji velikoalbansko platformo in s pomočjo albanske manjšine pripeljati na oblast poraženo opozicijo ter vzpostaviti proalbansko vlado, kar lahko poslabša razmere v državi in destabilizira celoten Balkan. Kriza je dobila širše dimenzije. Moskva je obsodila vmešavanja Tirane in Prištine, Mogherinijeva je izrazala zaskrbljenost zaradi možnosti širitve krize na celotno regijo, Baily pa je pozval makedonske sosede na zadržanost.
Je Makedonija kot država še smiselna za Albance?
Kosovski predsednik Hashim Thaçi je pozval Albance v Makedoniji, naj vzamejo usodo v svoje roke. Ivanovu je očital, da je sovražno nastrojen proti Albancem in da je pokopal tako demokracijo kot ohridski mirovni sporazum. Spomnil je, da so Albanci v Makedoniji konstitutivni narod, brez enekaih pravic Albancev pa Makedonija kot država izgublja sleherni smisel.
Prvak VMRO-DPMNE je poudaril, da bi soglasje s platformo pomenilo, da bi Makedonci postali v lastni državi opozicija, Albanci pa oblast. Po mnenju Gruevskega takšna politika ni sprejemljiva za nobeno državo na svetu, najboljšo rešitev pa vidi v novih predčasnih volitvah. Gruevski je izpostavil, da je platforma v nasprotju z ustavo, ljudje pa so prepoznali scenarij, po katerem naj bi bila Makedonija dvonacionalna država, Albanci pa bi imeli v njej priviligiran položaj v primerjavi z drugimi etničnimi skupnostmi. Drugi izhod iz krize je možen, kot je poudaril Gruevski, da SDSM odstopi od platforme. V tem primeru bi VMRO-DPMNE, ki je proti novim koncesijam Albancem, podprla oblikovanje manjšinske vlade.
V sporočilu za javnost je VMRO-DPMNE navedla, da se je SDSM s posebno resolucijo obvezala, da bo Albance vključila v delovno skupino za pogajanja z Grčijo o sporu zaradi imena. Po njihovem sta Zaev in SDSM upognila hrbet in sta pripravljena razglasiti albanski jezik in pisavo za uradna skupaj z makedonskim jezikom in cirilico. Zaev je odgovoril, da SDSM s tem nima nobenih problemov, tako kot tudi ne z zamenjavo bankovcev ali uniform. Prvak DUI Ali Ahmeti je že napovedal načrt B za prihodnost Makedonije, ki naj bi ga uskladile albanske stranke.
