Tiskane izdaje
Atene – Večer pred »zgodovinskim« referendumom so Atene, redko tiho in umirjeno mesto, živahno počasne. Vzdušje na ulicah ne nakazuje ničesar prelomnega; Grkinje in Grki so se življenja presežkov zgodovine že davno navadili.
Edino, kar ob vseprisotnem in živopisnem političnem marketingu vseh oblik daje vedeti, da se v Grčiji dejansko nekaj dogaja, so številne televizijske ekipe, ki na najbolj obljudenih mestnih točkah mimoidoče drugega za drugim sprašujejo, kako bo jutri glasoval in kako vidi grško prihodnost. Vroče sredozemsko sonce udriha naravnost v oči, kjer je zapisana globoka naveličanost nad tem, da so Grki proti svoji volji postali (anti)junaki moderne zgodovine, ki je ne pišejo ljudje, ampak finančne elite.
Mesto je prelepljeno s plakati, ki pozivajo k jutrišnjemu glasovanju za ali proti, a vsakomur, s komer se v Atenah pogovarjam, je bolj ali manj vseeno, kaj piše na nerodno sestavljenem glasovalnem lističu. Jutri se bo glasovalo iz eksistencialnih, političnih, čustvenih in tudi ekonomskih vzgibov.
Rezultat referenduma, tega poslednjega Sirizinega »pogajalskega orodja«, je popolnoma nepredvidljiv. Če je dan po napovedi referenduma kazalo, da bodo Grki zavrnili dogovor s trojko posojilodajalcev, zadnjih nekaj dni ni več tako. Nasprotno. Zaprtje banke, h kateremu je največ pripomogla Evropska centralna banka, in ostra kampanja vodilnih (ne le) grških medijev sta natančno nagovorila »sivo cono« neodločenega volilnega telesa, ki bo jutri - tako ali drugače - odločilo referendumski rezultat. A ta, navsezadnje, utegne imeti le »kozmetično« vrednost. Če bodo Grki glasovali za, se bo varčevalna politika nadaljevala v slogu zadnjih petih let. Če bodo glasovali proti, bo predsednik vlade Aleksis Cipras dobil malo več - oziroma vsaj nekaj - manevrskega prostora za pogajanja. Morebitni izhod Grčije iz evrskega območja ali Evropske unije nikakor ne bo odločen jutri. In niti pojutrišnjem ne. Grčija jutri ne bo glasovala o »Evropi«. Glasovala bo o sebi.
(Foto: Louisa Goulimaki/AFP)
»Vam kar takoj in odkrito povem, da bom iz ekonomskih razlogov glasoval za dogovor. V zadnjih štirih dneh imam poslovne težave, bojim se, da bo po referendumu še huje,« mi je v lekarni v središču Aten dejal Karpedelis Fotis. »Določenih zdravil nam je že zmanjkalo. Dobave zamujajo. Nikoli ni bilo tako. Kljub temu, da nasprotujem politiki Bruslja, si ekonomskega kolapsa ne moremo privoščiti,« je nadaljeval lastnik lekarne, ki posluje le še z gotovino. Podobno je tudi v hotelih in restavracijah, a gneč na bankomatih, ki delujejo povsem normalno, ni.
»Dovolj imam vsega. Ne bomo več klečeplazili in poslušali Bruslja in finančnikov. Ljudje smo, slišite, ljudje. Imamo svoje dostojanstvo in jutri ga bomo ubranili. Sami moramo določiti svojo usodo. Tako se človek ne more zmotiti,« je na trgu Omonia dejala študentka Vasiliki, medtem ko je mimoidočim delila letake z napisom OXI!. »Ne!«
