»Madrid ne bo popustil. Ne danes ne jutri.«

Francoski strokovnjak za sodobno Španijo Jean Chalvidant ostro o katalonskem osamosvojitvenem procesu.

sre, 15.11.2017, 08:00

Črno-belo kot noč in dan. Če bi se katalonski independentizem in španski unionizem zmogla pogovarjati, potem zagotovo ne bi pahnila Španije v najhujšo krizo zadnjih štirih desetletij. Vsak na svojem bregu zdaj bolj ali manj uspešno širita propagando, in medtem ko prvi uživa simpatijo mnogih javnosti po svetu, drugemu stoji ob strani malone vsa uradna politika. Razklanost je strašna, tudi zato ker je močno razdeljena katalonska politika in družba; ob čemer ni zanemarljivo, da so razmere, v katerih delujeta in bivata, demokratično izredne.

Ni malo takih, ki so prepričani, da je katalonsko osamosvojitveno gibanje bolj kot klasična nacionalistična zahteva avantgardno socialno gibanje, ki bi, potem ko je civilnodružbeno in politično zraslo skupaj, utegnilo močno predrugačiti ustroj Evrope, (tako korenitih) sprememb pa si nihče na mentalno postarani stari celini, kjer od nekdaj veljajo dvojna merila, ne želi. Od tod menda brezpogojna politična podpora Madridu, pa četudi španska vlada odreka Kataloncem temeljne pravice demokracije in je pokazala silo.

Nasprotniki Barcelone vidijo zgodbo, za katero se bije odstavljena katalonska politika, diametralno drugače in v njej prepoznavajo nemalo nacionalističnega pritiskanja na občutljive registre. A red je menda treba spoštovati - tudi zato ker je jasno, da bi Španija z izgubo Katalonije razpadla, kajti iz njenega okvira bi hotele brž zatem zbežati še Baskija, Galicija ..., pravi za Delo strokovnjak za sodobno Španijo, Francoz Jean Chalvidant. In potem bi prav tako po Evropi padale domine.

Jean Chalvidant je ugledni hispanist, raziskovalec na univerzi Paris II Panthéon Assas in avtor pomembnih knjig o sodobni Španiji, med njimi so tudi naslovi kot ETA L'Enquête [ETA, preiskava], Secrets d'ETA [Skrivnosti ETE], L'Espagne de Franco à Zapatero [Španija od Franca do Zapatera] in nič manj njegovo zadnje delo Felipe VI d'Espagne, le roi normal [Filip VI., normalni kralj]. Za prihodnje leto napoveduje knjigo o dinastiji španskih Burbonov.

Kako gledate na katalonsko osamosvojitveno gibanje? Gre bolj za socialno gibanje - predrugačiti družbo, dati več besede ljudstvu ... - kot pa za nacionalizem: v Kataloniji ima kar 70 ali 75 odstotkov ljudi korenine od drugod. Tudi evropski mediji govorijo v veliki meri o independentizmu in ne o separatizmu, nacionalizmu.

V gibanju ni prav nič socialnega, drugače, bolj kot levica ali ljudje ga vodijo desničarske politične elite. Jordi Pujol je bil z desnice, enako tudi Artur Mas ali sedaj Carles Puigdemont. Med tistimi, ki potiskajo v ozadju in prilivajo olja na ogenj, so tudi manjše formacije skrajne levice, kakršna je stranka CUP. Čudna povezava vse skupaj. Z analizo independentizma v odnosu do separatizma naj se ukvarjajo kolegi s politologije, zame štejejo dejstva: okrog 45 odstotkov prebivalcev Katalonije bi se želelo odcepiti od Španije in osnovati neodvisno republiko. V nasprotju s 45 odstotki tistih, ki tega nočejo. Že ob višjih podporah neodvisnosti smo lahko marsikje po svetu videli, kako so izbruhnile vojne.

In kam bodo popeljale katalonske težnje?

Nikamor. Španija si ne more privoščiti, da bi se odrekla enemu izmed svojih treh najbogatejših ozemelj, ki je bilo kroni priključeno že dolgo nazaj, v obdobju Filipa V. [vladal je od leta 1700 do 1724. ter od 1724. do 1746]. Odcepitev bi pomenila konec Španije, saj bi potem enako zahtevala tudi Baskija, pozneje pa morda še Galicija in zatem mogoče celo Andaluzija. Država bi razpadla. In prav zato - a tega Katalonci ne razumejo - Madrid ne bo popustil. Ne danes ne jutri.

Kdo je po vašem mnenju katalonski predsednik Carles Puigdemont? [Zdaj je v eksilu v Bruslju dejal, kako je pripravljen na nov odnos s Španijo in da nikoli ni rekel, »ali samostojnost ali smrt«. Ob tem nemara pozablja, da so mnogi ob njem ali pod njim stavili na vse ali nič. Je junak ali, kakor ga neredki smešijo, oportunist, ali utopist? Je v svojem boju za katalonsko republiko iskren?

Za plačilo s kartico, Paypalom ali preko UPN (plačilni nalog), obiščite stran www.delo.si/digitalno in izberite paket po vaši meri. Imamo tudi takega z izdatnim popustom za naročnike na našo tiskano izdajo! Nato sledite navodilom za registracijo, v sklopu katere boste sklenili tudi digitalni naročniški paket.


Želite brati več?
Cenik
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
NAROČI
* Naročnina po preteku prvega meseca naročnine se obračuna po veljavnem ceniku Delo d.o.o.
Preberite posebne pogoje, povezane z digitalnimi naročninami.

Povezane novice

Portret tedna: Carles Puigdemont
10. november ob 20:00
Prebegnil je v Bruselj, od koder zdaj nagovarja svetovno javnost, Katalonijo pa je postavil v središče celine in sveta.
Prijavi sovražni govor