Makedonija korak bliže rešitvi politične krize?

Makedonski premier Nikola Gruevski z odstopom odpira pot do predčasnih volitev.

Objavljeno
15. januar 2016 10.36
Ma. Ja.
Ma. Ja.

Skopje − V Makedoniji se nadaljujejo postopki za izhod iz politične krize, v primežu katere se je država znašla po volitvah leta 2014. V skladu z napovedmi in pričakovanji je premier Nikola Gruevski predsedniku parlamenta namreč danes ponudil odstop.

Kot je sinoči v nagovoru vlade dejal Gruevski, je njegov odstop pomemben korak, ki ga bo naredil v korist državljanov. »Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je, da se problemi premagajo, da bi država lahko napredovala,« je po navedbah Tanjuga dejal Gruevski. Prepričan je, da bo na predčasnih volitvah, predvidenih za 24. april, njegova stranka VMRO-DPMNE dobila nov mandat in da bo politična agonija ostala za njimi.

Organizacija predčasnih volitev bo sicer glavna naloga začasne vlade, katere vodenje bo prevzel generalni sekretar VMRO-DPMNE Emil Dimitriev. Kot je sinoči sklenil centralni odbor stranke, bo VMRO-DPMNE na volitvah nastopila pod vodstvom Gruevskega.

V prehodni vladi bodo skladno z dogovorom sedeli predstavniki vseh štirih glavnih strank, vladajoče VMRO-DPMNE in njene koalicijske zaveznice, albanske stranke DUI, ter opozicijski socialisti SDSM in člani albanske DPA. Ministri opozicijskih SDSM in DPA imajo pravico veta na vsako odločitev, povezano s pripravami na predčasne volitve.

O njihovi izvedbi že 24. aprila opozicijski voditelj Zoran Zaev sicer dvomi, saj trdi, da vsi pogoji, potrebni za izvedbo poštenih volitev − med njimi na primer revizija volilnih seznamov in medijske reforme −, še niso uveljavljeni. A Gruevski pričakuje, da bodo volitve izvedene v predvidenem roku − sto dni po njegovem odstopu s položaja −, sicer VMRO-DPMNE ne bo sodelovala pri dogovoru, prehodna vlada pa ne bo oblikovana.

Anketa inštituta Pavel Satev je sicer pokazala, da večina Makedoncev nasprotuje preložitvi predčasnih volitev − tako je odgovorilo 73 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 15 odstotkov vprašanih meni, da bi jih morali preložiti, piše STA.

Izvajanje dogovora pod drobnogledom

Kot smo že poročali, so dogovor o reševanju politične krize v Makedoniji voditelji štirih največjih strank − Nikola Gruevski iz vladajoče stranke VMRO-DPMNE, Zoran Zaev iz opozicijske SDSM, Ali Ahmeti iz koalicijske vladajoče albanske stranke DUI in Menduh Thaçi iz albanske DPA − ob prisotnosti komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna podpisali sredi julija lani. Strinjali so se, da bo premier Gruevski že do konca leta odstopil s položaja, 24. aprila pa bodo nato izvedli predčasne volitve, ki jih bo pripravila prehodna vlada. Pred tem se je morala opozicija vrniti v parlament in s tem končati svoj bojkot zaradi domnevnih volilnih prevar na volitvah leta 2014.

Kako poteka izvajanje tega dogovora, bo danes preveril evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki bo obiskal Skopje in se predvidoma srečal z voditelji vseh štirih strank, ki so ga podpisale.

Globoka politična kriza je sicer Makedonijo pretresala vse od volitev aprila 2014, na katerih je znova slavil Gruevski. Kot smo že pisali, sta vlada in opozicija na račun druga druge izrekali hude obtožbe. Opozicijski voditelj Zoran Zaev je makedonsko vlado tako obtoževal volilnih prevar, ni priznaval rezultatov parlamentarnih volitev, njegova stranka SDSM pa je zato bojkotirala delo parlamenta. Odnosi med strankama so se še zaostrili februarja lani, ko je opozicija odvrgla tako imenovano medijsko bombo ter Gruevskega in njegovo vladajočo stranko obtožila nezakonitega prisluškovanja 20.000 ljudem, med drugim politikom in novinarjem, in začela objavljati posnetke, ki po njenih trditvah dokazujejo sporno delovanje vladajočih − med drugim tudi vsesplošno korupcijo in kriminalna dejanja. Konservativna vlada je po drugi strani Zaeva obtoževala vohunjenja in poskusov destabilizacije Makedonije.

Po mesecih politične krize so olje na ogenj prilili še majski spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in oboroženimi skrajneži v Kumanovu na severu Makedonije, v katerih je bilo ubitih 14 teroristov in osem policistov, še najmanj 37 pa je bilo ranjenih. Vse glasnejša je postajala tudi javnost − sredi maja lani se je na protestnem shodu v glavnem mestu Skopje zbralo približno 20.000 privržencev opozicije, ki so glasno zahtevali odstop Gruevskega; nekaj dni pozneje pa se je na podobnem shodu zbralo približno 30.000 privržencev vladajoče stranke in premiera Gruevskega.