Miklavžev spremljevalec, ki je sprl Nizozemce

Strah mnogih Nizozemcev, da bo multikulturalizem izpodrinil njihovo tradicijo in spodjedel nacionalno identiteto, se zadnjih nekaj let še posebno kaže v prednovoletnem času. Namesto da bi prazniki in z njimi povezani običaji združevali, družbo čedalje bolj razdvajajo.

V eni izmed pregovorno najbolj svobodomiselnih in odprtih držav v Evropi je tudi letos slišati pozive k prepovedi preoblačenja ljudi v Črne Petre, mitološke potomce španskih Mavrov, ki kot spremljevalci svetega Nikolaja ali Miklavža v začetku decembra obiščejo mesta in vasi. Večina prebivalcev Nizozemske jih dojema kot fantazijska bitja, povsem neškodljiva in nedolžna, vse več pa je tudi takih, ki v liku Zwarte Pieta prepoznavajo elemente rasizma in kolonialne preteklosti.

Problematična je predvsem njegova podoba, ki jo poleg renesančnih oblačil zaokrožajo črno pobarvan obraz, košata lasulja in glomazen nakit. Črni Peter se je prvič pojavil v otroški pravljici Sint Nikolaas en zijn knecht (Sveti Nikolaj in njegov služabnik), ki jo je leta 1850 objavil nizozemski pisatelj Jan Schenkman. Čeprav pravljica ne omenja njegovega natančnega izvora, so ga ilustratorji vedno upodabljali kot stereotipnega prebivalca afriške celine.

Zwarte Piet je več kot 150 let pozneje še vedno stalnica zabav in praznovanj, ki od sredine novembra do začetka decembra potekajo po vsej državi. Do nedavnega ni bil kontroverzen; pomisleki glede etičnosti preoblačenja in šemljenja v pripadnike drugih ras so se pojavili šele v zadnjem času in po tem, ko so nanje opozorili nekateri predstavniki OZN. Pričakovano jih ni ublažila niti alternativna razlaga, da je barva kože Črnega Petra posledica saj, ki se nabirajo na stenah dimnikov, po katerih v domove prinaša darila.

»Zadnja leta je najpogostejša inkarnacija izgubila kar nekaj spornih značilnosti,« je v izjavi za Christian Science Monitor dejal nizozemski novinar Peter Teller – a vprašanje, ali se je Črni Peter razvil v lik, ki je sprejemljiv za vse ljudi, je ostalo.

Fantazija in realnost

Mnogi Nizozemci burno javno razpravo in proteste, ki spremljajo praznovanje, dojemajo kot napad na lastno kulturno dediščino, je lani, ob ponovnem izbruhu polemike, zapisal priznani pisatelj Arnon Grunberg. Zwarte Piet, podobno kot kraljeva družina, predstavlja enega redkih »resnično nizozemskih« simbolov in običajev, ki so za večino prebivalcev sveti. Z drugimi besedami, gre predvsem za vprašanje konservativnosti in zaščite nacionalne identitete, ki je pod nenehnim pritiskom globalizacije. Kar je bolj problematično, je pojasnil Grunberg, je agresija, ki spremlja razpravo, in prikrita ksenofobija, ki je privrela na dan, ko se je poskušalo barvo kože priljubljenega junaka iz črne spremeniti v rumeno ali zeleno.

Letos so se razprave znova zaostrile. Praznovanja, ki so po državi potekala zadnjih štirinajst dni, so sprožila niz protestov. Najbolj napeto je bilo v mestu Gouda, kjer je policija zaradi kaljenja javnega miru aretirala 90 ljudi. Med pridržanimi so bili tako temnopolti nasprotniki Črnega Petra kot tudi njegovi podporniki, ki jim kljub opozorilom policistov ni uspelo brzdati jeze.

Podobne težave je pričakovala tudi mestna oblast v Amsterdamu, ko je od protestnikov prejela uradni zahtevek za odpoved uprizoritve prihoda Miklavža in njegovih spornih spremljevalcev ter ga zavrnila. Njeno odločitev je potrdil nizozemski državni svet, najvišje administrativno sodišče v državi, in s tem razveljavil mnenje nižjestopenjskega organa, ki je odločil, da Črni Peter ne bi smel biti del prazničnih proslav, ker simbolizira negativen stereotip o temnopoltih ljudeh, s katerim organizatorji proslav kršijo določila evropske konvencije o človekovih pravicah.

Po pravico na sodišče

Državni svet, kot je razplet opisal New York Times, je pojasnil, da bi odpoved proslave upravičeval le neposredno ogrožen javni mir in da župan Amsterdama nima pristojnosti, da bi ljudem prepovedal barvanje obrazov na črno. »Vprašanje, ali se s Črnim Petrom res kršijo človekove pravice, se lahko predloži sodišču, vendar ne, kadar je predmet sojenja dovoljenje za izvedbo prireditve,« so v obrazložitvi zapisali člani državnega sveta in med vrsticami nakazali, da se je konkretna odločitev nanašala predvsem na proceduralni problem. Povsem predstavljivo je, so dodali, da bi proti organizatorjem uvedli postopek zaradi očitanih kršitev. Aktivisti, odvetniki in drugi nasprotniki lika so njihove besede razumeli kot spodbudo, da boj nadaljujejo po pravni poti.

Rezultati nedavnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da kar 91 odstotkov Nizozemcev zavrača očitek, da je lik Zwarte Pieta rasističen. Med tistimi, ki so se odzvali na proteste v Goudi, je bil tudi premier Mark Rutte, ki se v preteklosti ni hotel dosti vpletati v polemiko, a je večkrat jasno zavrnil glavni očitek nasprotnikov običaja. »V nedogled lahko razpravljamo, kakšne barve je Črni Peter, a otroške zabave ne moremo tako prekiniti,« je dejal premier in poudaril, da odločitev o tem, ali naj Zwarte Piet ostane del prazničnih proslav, ni njegova naloga. »Moje osebno mnenje je, da lahko ostane črn. Ampak to je vprašanje za družbo. Politika o tem ne more odločati,« je poudaril.